Finančne posledice statusnega preoblikovanja zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo

Finančne posledice statusnega preoblikovanja zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo

27. 11. 2012

2 0
Koristnost članka
2 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: TFL Glasnik, Številka 26, Datum: 2. 10. 2012, www.tax-fin-lex.si

Preoblikovanje zavoda v podjetje je predvidel že več kot 20 let stari Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) iz leta 1991. Ta zakon, ki je še vedno v veljavi, v 51. členu dopušča, da lahko ustanovitelj zavoda odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje. Vendar je ta norma sama po sebi neuporabna, brez uporabe specialnih pravil drugih zakonov, ki jih navajamo v tem prispevku. Ureditev preoblikovanja zavoda v podjetje pa je drugačna za zavode, ki niso javni, od pravil, ki podrobneje veljajo za javne zavode. Zavodi se lahko preoblikujejo v družbe na podlagi korporacijske zakonodaje že ves čas, javni zavodi pa šele v zadnjih letih.

Tako je na primer zakonodaja o javnih financah od konca devetdesetih preoblikovanje javnih zavodov formalno preprečevala. Preoblikovanje javnega zavoda je bilo mogoče samo pod pogojem, da je posebni zakon, ki je urejal izvajanje javne službe na določenem področju, to dovoljeval. Ker pa takšnih posebnih zakonov po letu 2002 ni bilo, so bili ti postopki zamrznjeni. S sprejemom 80.j člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) v letu 2002 je prišlo do zamrznitve možnosti preoblikovanj javnih zavodov v druge subjekte. Šele Zakon o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) je z začetkom veljave 7. marca 2007 preoblikovanja javnih zavodov spet sprostil. V prehodni določbi 154. člena je ZJZP derogiral 80.j člen ZJF. Z ureditvijo 141., 142., 143. člena prehodnih določb ZJZP in z odpravo 80.j člena ZJF je po ZJZP v skladu s 144. in 154. členom mogoče javni zavod preoblikovati v drugo obliko, kjer ni osebno odgovornih ustanoviteljev (glej tudi 106. člen ZJZP) ter tako doseči večjo učinkovitost in uspešnost izvajanja javne službe v dobro uporabnikom in v skladu z javnim interesom (Tičar, 2008).

Po pravilih korporacijske zakonodaje se javni zavod lahko preoblikuje v d.o.o. v skladu s pravili preoblikovanja d.d. v d.o.o. v 666. členu ZGD z naslovom Preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe zakonodajalec zapiše, da se za preoblikovanje zavodov v gospodarske družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD o preoblikovanju delniške družbe v druge družbe (Ivanjko, Kocbek, Prelič, 2009, 1035). Po določilih členov 648–651 ZGD se lahko v d.o.o. preoblikuje. d.d., ki ima manj kot 50 delničarjev/ustanoviteljev. Enako velja tudi za javni zavod, ki mora imeti manj kot 50 ustanoviteljev. Sklep o preoblikovanju d.o.o. v d.d. sprejema večina 9/10 kapitala. Znesek osnovnih vložkov je lahko v preoblikovani d.o.o. nižji od predpisanega. Preoblikovanje javnega zavoda v d.o.o. je treba prijaviti v ustrezni sodni register s seznamom družbenikov in njihovih vložkov ter pogodbo o preoblikovanju. Preoblikovani javni zavod pridobi pravni status d.o.o. z vpisom v sodni register (Juhart, 2007, 8).

Finančne posledice preoblikovanja zavoda v d.o.o. za ustanovitelje zavoda

V pasivi nove bilance stanja preoblikovanega zavoda, ki je postal d.o.o., bo pomembno predvsem, kako bodo razvrščene kapitalske kategorije. Kaj bodo ustanovitelji določili za osnovni vložek in kako bodo dosedanje pozitivne razlike med prihodki in odhodki zavoda (beri neizplačane dobičke zavoda), ki se preoblikuje, uvrstili v novo bilanco preoblikovanega subjekta (d.o.o.).

Vprašanje je, kako se bo preoblikoval ustanoviteljski delež v zavodu v ustanovitveni vložek in kasneje v poslovni delež d.o.o., katera postavka bo uvrščena v na primer preplačilo osnovnega kapitala (agio), kaj bo v prihodnje knjiženo kot rezerve in predvsem ali se bodo lahko neizplačani ''dobički'' zavoda v prihodnje po preoblikovanju v d.o.o. razdelili med družbenike.

Pri finančnem poslovanju zavoda vsega tega ni, saj je zavod po svojem statusu oblika, ki ni namenjena ustvarjanju dobička (1. člen ZZ). Če pa kljub temu lahko ustvarja pozitivno razliko med letnimi prihodki in odhodki (kar je ekonomsko gledano dobiček), pa ga mora vrniti nazaj v financiranje zavodske dejavnosti.

Zavod mora, če želi delovati in obstati na trgu, ne glede na svoj neprofitni značaj, enako kot vsi drugi poslovni subjekti na trgu ustvarjati ''dobiček''. Enako kot drugi subjekti tudi zavod mora poslovati pozitivno, ustvarjati ''dobiček'' in hkrati plačati davek na obdavčljivi dohodek pravnih oseb. Vendar ta ''dobiček'' po korporacijski naravni ne pripada ustanovitelju/ustanoviteljem. Ustanovitelji si ga ne smejo razdeliti/prilastiti. Zavod ga mora porabiti za lastno dejavnost.

Če pa je ta nerazdeljeni ''dobiček'' zavoda ostal v bilanci stanja, po preoblikovanju v d.o.o., lahko postane korporacijski dobiček (obdavčljivi dohodek, kot ga imenuje zakon ZDDPO), kar pomeni, da si ga lahko družbeniki razdelijo.

Na ta način lahko s preoblikovanjem zavoda v d.o.o. prejšnji ustanovitelji zavoda postanejo družbeniki d.o.o., z novimi korporacijskimi pravicami, kamor sodi tudi ena pomembnejših korporacijskih pravic (Kocbek, 1995), pravica do alikvotnega deleža ustvarjenega dobička. In to ne samo dobička, ustvarjenega po preoblikovanju ali v tekočem letu preoblikovanja, temveč po našem mnenju vsega bilančnega dobička v novi bilanci stanja d.o.o.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj