Odsotnost z dela zaradi praznovanja

AKTUALNO: 5.1.2024 (Javni razpis STKT 2022-2025): PODALJŠAN ZADNJI 4. ROK za SKLOP I - NOVI ROK: 14. 2. 2024!

Odsotnost z dela zaradi praznovanja

Odsotnost z dela zaradi praznovanja

12. 01. 2024

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 12. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Poleg plačanega letnega dopusta ima delavec pravico do drugih odsotnostih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), drugi predpisi, kolektivne pogodbe ali pogodba o zaposlitvi.

Na podlagi 165. člena ZDR-1 ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer, to je zaradi lastne poroke, zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, zaradi smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj), zaradi hujše nesreče, ki zadane delavca, zaradi spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan, ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan. Poleg določb v ZDR-1 glede odsotnosti z dela, pa pravico do odsotnosti z dela lahko določajo tudi drugi zakoni. Tako na primer iz Zakona o stavki (v nadaljevanju: ZStk) izhaja, da udeležba v zakoniti stavki ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje delavčeve disciplinske in materialne odgovornosti ter ne sme povzročiti prenehanje delovnega razmerja, delavec, ki sodeluje v stavki pa uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja.[1]

Delavec mora o svoji odsotnosti obvestiti delodajalca, kot to izhaja iz 36. člena ZDR-1, ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Odsotnost delavca, ki je z delovnega mesto neupravičeno odsoten, se šteje za kršitev pogodbenih obveznosti. ZDR-1 lahko neupravičeno odsotnost delavca sankcionira na različne načine ter z različnimi pravnimi sankcijami in sicer z možnostjo redne in izredne odpovedi, s pisnim opozorilom pred odpovedjo, z disciplinsko ali odškodninsko odgovornostjo.[2] Če delavec o svoji odsotnosti ne obvesti delodajalca, pa bi to moral, gre za kršitev delavčevih obveznosti v smislu četrte alineje 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.

Nekatere odsotnosti so plačane, druge odsotnosti pa niso plačane. Na primer odsotnost delavca, ki se izobražuje v lastnem interesu ni plačana odsotnost, ima pa pravico do odsotnosti na dan, ko prvič opravlja izpit, vendar za ta dan ni opravičen do nadomestila plače, razen če pravico do nadomestila za ta primer določa kolektivna pogodba.[3] Druge plačane odsotnosti gredo v breme delodajalca, kot to izhaja iz 137. člena ZDR-1.

Na podlagi prvega odstavka 166. člena ZDR-1 ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Navedene pravica se lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan, kot to izhaja iz drugega odstavka 166. člena ZDR-1. Oba pogoja sta zelo splošna zato bi bilo primerno šteti, da je pogoj nepretrganega poteka delovnega procesa izpolnjen, če je nepretrganost posledica narave delovnega procesa z vidika presoje objektivnih okoliščin in ne zgolj z vidika poslovnega interesa posameznega delodajalca, ki odredi delo na tak dan.[4]

Če dela prost dan sovpada s časom izrabe letnega dopusta delavca, se državni praznik ne všteva v letni dopust.[5] To pomeni, da se delavcu na tak dan ne obračuna izraba letnega dopusta.

Za kršitev tega člena ZDR-1 ne predvideva nobenih sankcij.

***

  • [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 971.
  • [2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 972.
  • [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 972.
  • [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 976.
  • [5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 975.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nazaj