Češki IKT trg ponuja številne priložnosti za slovenska tehnološka podjetja

Češki IKT trg ponuja številne priložnosti za slovenska tehnološka podjetja

08. 09. 2026

Vir in informacije: Izvozno okno, 11. 8. 2026, www.izvoznookno.si

Češki trg informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) doživlja hitro rast. Po ocenah analitične hiše Mordor Intelligence se bo njegova vrednost z 22,5 mlrd USD (19,9 mlrd EUR) v letu 2025 povečala na skoraj 34 mlrd USD (30,08 mlrd EUR) do leta 2031, kar predstavlja povprečno letno stopnjo rasti 7,08 %.

Rast trga spodbujajo predvsem sredstva iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, pospešena gradnja omrežij 5G ter hitro razvijajoč se ekosistem zagonskih podjetij, zlasti v Pragi in Brnu.

Hkrati digitalizacija gospodarstva in javnega sektorja ustvarja številne poslovne priložnosti za ponudnike naprednih IKT rešitev.

Pametne tovarne in industrija 4.0 ostajajo najhitreje rastoči segment

Češka je ena najbolj industrializiranih držav v srednji Evropi, zato je digitalna preobrazba proizvodnje med ključnimi razvojnimi prioritetami. Segment rešitev za pametne tovarne (Smart Factory oziroma Industry 4.0) beleži najvišjo povprečno letno stopnjo rasti na trgu, in sicer 8,95 %.

Poslovne priložnosti:

Velik potencial imajo podjetja, ki razvijajo digitalne dvojčke, rešitve za napovedno vzdrževanje (predictive maintenance), industrijski internet stvari (IIoT), senzoriko ter sisteme za avtomatizacijo proizvodnje. Več kot 71 % čeških malih in srednje velikih podjetij (MSP) že izvaja osnovno digitalizacijo, državne subvencije in digitalni boni pa spodbujajo nadaljnje naložbe v napredne tehnologije.

Mala in srednje velika podjetja pospešujejo digitalne naložbe

Čeprav velika podjetja še vedno ustvarijo več kot 70 % vseh izdatkov za IKT, predstavljajo mala in srednje velika podjetja najhitreje rastoči segment investitorjev. Njihove naložbe naj bi do leta 2031 rasle po povprečni letni stopnji 8,35 %.

Poslovne priložnosti:

Na podlagi Strategije podpore MSP 2021-2027, češka podjetja pospešeno uvajajo elektronsko izdajanje računov, rešitve za e-trgovino, nizko-kodne (low-code) platforme ter osnovna orodja za kibernetsko varnost. To odpira številne priložnosti za ponudnike poslovnih programskih rešitev, kot so sistemi ERP, CRM in druge rešitve za digitalno poslovanje.

Kibernetska varnost in upravljane storitve v oblaku

Zaradi uveljavljanja evropske direktive NIS2 ter Uredbe o digitalni operativni odpornosti finančnega sektorja (DORA) češka podjetja pospešeno vlagajo v krepitev kibernetske varnosti in sodobne oblačne infrastrukture. Segment upravljanih storitev v oblaku (Managed Cloud Services) beleži povprečno letno rast v višini 7,05 %.

Poslovne priložnosti:

Veliko povpraševanje je po rešitvah za avtomatizacijo skladnosti s predpisi (compliance), sistemih za upravljanje tveganj dobaviteljev, arhitekturah z ničelnim zaupanjem (Zero Trust), upravljanju storitev v oblaku ter storitvah kibernetske zaščite.

Digitalizacija javne uprave ustvarja nove projekte

Češka vlada namenja približno 22 % sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost digitalnim projektom. Eden ključnih ciljev strategije Digitalna Češka 2030 je zagotoviti popolno spletno dostopnost javnih storitev do leta 2030.

Poslovne priložnosti:

Kljub napredku ostaja informacijska infrastruktura javnega sektorja precej razdrobljena. Zato narašča povpraševanje po sistemski integraciji, rešitvah za upravljanje digitalnih identitet ter vmesni programski opremi (middleware), ki omogoča povezovanje različnih informacijskih sistemov.

Pomanjkanje strokovnjakov spodbuja sodelovanje s tujimi ponudniki

Več kot 63 % čeških IKT podjetij se sooča s pomanjkanjem izkušenih razvijalcev programske opreme, podatkovnih znanstvenikov in drugih strokovnjakov za digitalne tehnologije. Zaradi tega se povečuje zanimanje za zunanje izvajanje storitev (outsourcing) ter razvojna partnerstva pri izvedbi zahtevnejših projektov, kar predstavlja dodatno priložnost tudi za slovenska IT podjetja.

Ključna IKT središča

Najpomembnejši češki tehnološki središči sta Praga, ki velja za središče zagonskih podjetij in fintech industrije, ter Brno, ki je pomembno raziskovalno-razvojno in univerzitetno središče. Poslovne priložnosti se vse bolj širijo tudi v druga regionalna središča, predvsem v Ostravo in Plzeň.

Pri vstopu na češki trg je pogosto ključnega pomena sodelovanje z lokalnimi sistemskimi integratorji ali telekomunikacijskimi operaterji, kot so O2, T-Mobile Czech Republic in Vodafone Czech Republic. Ti partnerji iščejo specializirane nišne rešitve na področjih omrežij 5G, robnega računalništva (edge computing), industrijske avtomatizacije in digitalne preobrazbe proizvodnje.

Perspektiven trg za specializirane ponudnike

Češki IKT trg bo tudi v prihodnjih letih sodil med najhitreje rastoče tehnološke trge v srednji Evropi.

Digitalizacija industrije, javne uprave in malih ter srednje velikih podjetij ustvarja številne poslovne priložnosti za ponudnike programskih rešitev, storitev v oblaku, rešitev za kibernetsko varnost ter tehnologij industrije 4.0.

Slovenska podjetja lahko konkurenčno prednost dosežejo predvsem z visoko specializiranimi nišnimi rešitvami ter z vzpostavljanjem partnerstev z lokalnimi podjetji.
Izzivi pri vstopu na češki trg

Kljub ugodnim obetom morajo tuja podjetja pri vstopu na češki IKT trg upoštevati tudi nekatere posebnosti.

  • Konkurenca je razmeroma močna, saj na trgu poleg mednarodnih ponudnikov deluje veliko domačih IT podjetij z dobrim poznavanjem lokalnega poslovnega okolja.
  • Pri prodaji zahtevnejših informacijskih rešitev imajo pomembno vlogo reference, dolgoročni poslovni odnosi in prisotnost lokalnega partnerja. To je še posebej izrazito pri projektih digitalizacije javnega sektorja in večjih industrijskih podjetij, kjer so prodajni cikli pogosto daljši, postopki javnega naročanja pa zahtevni.
  • Češka podjetja sicer praviloma pri poslovanju uporabljajo angleščino, vendar uporaba češkega jezika pri trženju, tehnični dokumentaciji ali podpori uporabnikom, predstavlja pomembno konkurenčno prednost.
  • Uspešnejši vstop na trg običajno dosežejo podjetja, ki svoje rešitve prilagodijo potrebam lokalnega trga ter sodelujejo z lokalnimi distributerji, sistemskimi integratorji ali tehnološkimi partnerji.

Viri:

  • Factiva
  • Mordor Intelligence
  • Lloyds Bank
  • Foto: iStock

Preberite še:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj