11. 08. 2026

Vir in informacije: Izvozno okno, 6. 8. 2026, www.izvoznookno.si

Hrvaška ostaja ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Uvedba EUR in vstop v schengensko območje sta dodatno izboljšala pogoje za poslovanje, zmanjšala transakcijska tveganja ter olajšala čezmejno trgovino.

EIU analiza poslovnega okolja do leta 2030 kaže, da bo Hrvaška kljub omejitvam, kot so birokracija, dolgotrajni postopki in pomanjkanje delovne sile, še naprej ponujala številne poslovne priložnosti za tuja podjetja.

Močna domača potrošnja, evropska sredstva za razvoj infrastrukture ter naložbe v nove industrijske in energetske projekte bodo pomembni dejavniki gospodarske rasti.

Za podjetja se priložnosti odpirajo predvsem na področjih energetike, trajnostnega turizma, obrambne industrije, digitalizacije in infrastrukturnih rešitev.

Stabilna rast ob omejenem tržnem potencialu

Hrvaško gospodarstvo v zadnjih letih beleži stabilno rast, ki jo podpirata predvsem rast realnih plač in izboljšanje finančnega položaja gospodinjstev. Posledično zasebna potrošnja ostaja pomemben dejavnik gospodarske aktivnosti.

BDP na prebivalca po kupni moči dosega približno 77 % povprečja EU27. Hrvaška je s tem na ravni Madžarske in Slovaške ter nad večino držav Zahodnega Balkana, vendar še vedno zaostaja za Slovenijo.

Dolgoročni potencial hrvaškega trga omejujeta predvsem upadanje in staranje prebivalstva ter relativno majhna velikost trga. Pomembne so tudi regionalne razlike. Medtem ko je na podeželju povpraševanje večinoma usmerjeno v osnovne dobrine, kot so prehranski izdelki in energenti, so obalna območja ter večja mesta središča storitvenega sektorja.

Energetski prehod odpira nove poslovne priložnosti

Hrvaška si je do leta 2030 zastavila ambiciozne cilje na področju zelenega prehoda. Načrtuje -62 % zmanjšanje emisij v sektorjih, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (ETS), ter 43 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije.

Največ priložnosti ponujajo področja:

• Sončna energija: Hrvaška sodi med države EU z najboljšimi pogoji za izkoriščanje sončne energije, vendar je njen delež sončne energije v proizvodnji elektrike še vedno razmeroma nizek. Omejitve predstavljajo predvsem zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in dolgotrajni postopki. To odpira prostor za ponudnike rešitev za posodobitev omrežij, digitalizacijo energetskih sistemov in hranilnike energije.
• Vodikove tehnologije: Projekt Vodikove doline Severni Jadran, v katerem sodelujejo Slovenija, Hrvaška in Italija, ustvarja možnosti za skupne projekte na področju razogljičenja industrije in razvoja vodikove infrastrukture.
• Geotermalna in jedrska energija: Hrvaška načrtuje večje izkoriščanje geotermalnih virov na severu države ter pripravo pravnega okvira za uporabo malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR) do leta 2040. 

Obrambna industrija pridobiva nov zagon

Povečevanje obrambnih izdatkov v EU ter dostop do novih evropskih finančnih mehanizmov, kot je instrument SAFE, ustvarjata dodatne možnosti za podjetja na področju obrambne industrije in varnosti.

Priložnosti se odpirajo predvsem za dobavitelje vojaške opreme, varnostnih sistemov, naprednih tehnoloških rešitev ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Turizem se usmerja v višjo dodano vrednost

Turizem ostaja eden ključnih stebrov hrvaškega gospodarstva, vendar se država sooča z zmanjševanjem cenovne konkurenčnosti zaradi rasti stroškov poslovanja v primerjavi z drugimi sredozemskimi destinacijami.

Kljub temu se povečujejo možnosti za ponudnike storitev z višjo dodano vrednostjo, predvsem na področju trajnostnega turizma, energetske učinkovitosti in kakovostnejše turistične infrastrukture.

Pomembno vlogo pri razvoju bodo imela tudi evropska sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjena energetski prenovi stavb, izboljšanju energetske učinkovitosti in posodobitvi prometne infrastrukture, predvsem železniškega omrežja.

Poslovno okolje še vedno zaznamujejo izzivi

Podjetja morajo pri vstopu na hrvaški trg upoštevati več dejavnikov, ki lahko vplivajo na poslovanje:

• Administrativne ovire: Postopki pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj ostajajo zapleteni in dolgotrajni, kar lahko upočasni izvedbo investicij.
• Pravosodni sistem: Dolžina sodnih postopkov in zaostanki na sodiščih ostajajo med pomembnejšimi slabostmi poslovnega okolja.
• Vloga državnih podjetij: Močna prisotnost podjetij v državni lasti lahko vpliva na konkurenčne pogoje in učinkovitost trga.
• Korupcijska tveganja: Kljub napredku pri preglednosti porabe evropskih sredstev in delovanju Evropskega javnega tožilstva (EPPO) ostajajo tveganja predvsem pri javnih naročilih.
• Nadzor tujih naložb: Uvedba mehanizma preverjanja neposrednih tujih naložb bo povečala nadzor nad vlaganji v strateške sektorje.  

Trgovina in zunanja tveganja

Hrvaška beleži blagovni trgovinski primanjkljaj, ki ga deloma zmanjšuje presežek v storitveni menjavi, predvsem zaradi prihodkov iz turizma.

V obdobju 2026-2030 EIU napoveduje zmerno rast izvoza blaga, medtem ko naj bi uvoz rasel hitreje zaradi močne domače potrošnje in investicij, financiranih z evropskimi sredstvi.

Pomemben dejavnik bo tudi razvoj energetske infrastrukture. Razširitev zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku in nadgradnja plinovodnega omrežja naj bi povečali energetsko varnost države ter dolgoročno okrepili njen energetski izvozni potencial.

Na hrvaško gospodarstvo bodo vplivali tudi globalni trgovinski pritiski, kot so višje ameriške uvozne tarife in napetosti med EU in Kitajsko. Vplivi bodo predvsem posredni, prek morebitnih motenj v dobavnih verigah in sprememb povpraševanja na glavnih evropskih izvoznih trgih.

Viri:

• Factiva
• The Economist Intelligence Unit

Preberite še:

• Poslovno okolje Hrvaške

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj