Tudi pri študentskem delu je potrebno pravilno obračunati dodatek za dolgotrajno oskrbo

Tudi pri študentskem delu je potrebno pravilno obračunati dodatek za dolgotrajno oskrbo

04. 08. 2026

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 29. 7. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Poletje je čas, ko organizacije v svoje delo intenzivneje vključujejo dijake in študente. Čeprav se mogoče zdi, da na področju dijaškega in študentskega dela ni veliko sprememb, pa je vendarle potrebno opozoriti na posebnosti, ki izhajajo iz obračuna dajatev od dohodkov na osnovi dijaškega in študentskega dela.

Uvodoma velja spomniti, da sodijo dohodki dijakov in študentov za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali organizacije, ki opravlja posredovanje dela med dohodke iz dela in storitev, ki niso del opravljanja dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo in izhajajo iz enkratnih ali zgolj občasnih poslov, v skladu z 38. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja.

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki jih delodajalec obračuna v skladu s 43. členom ZDoh-2. To pomeni, da v davčno osnovo sodijo tudi povračila stroškov in vse ugodnosti, ki jih delodajalec nudi zavezancu.

Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik dohodka uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve in sicer v ugovoru k informativnem izračunu dohodnine, na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Osnova za plačilo prispevkov je vsako posamezno plačilo prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, zmanjšano za normirane stroške v višini 10% dohodka in sicer je prejemnik dohodka zavezanec za plačilo:

  • 15,5 % prispevka po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),
  • 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje po 39. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Delodajalci pa so zavezani za plačilo:

  • 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • 1 % za prispevek za dolgotrajno oskrbo,
  • 0,53 % za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s 17. člena ZZVZZ, in za
  • plačilo pavšalnega prispevka za posebne primere zavarovanja v skladu z 20.členom ZPIZ-2 v višini Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (v letu 2026 znaša 15,61 evra).

Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca je zavarovanec - prejemnik dohodka sam, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca pa je plačnik davka v skladu z 58. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) - torej izplačevalec dohodka.

Pri obračunu prispevka za dolgotrajno oskrbo velja opozoriti, da ga je potrebno obračunati pri izplačilu dohodkov oseb, ki so že dopolnile 18 let. Ob tem Finančna uprava RS (FURS) v pojasnilu »Drugo pogodbeno razmerje« podaja usmeritev, da se prispevek za dolgotrajno oskrbo še ne obračuna za mesec, ko prejemnik dohodka dopolni 18 let, temveč šele ob obračunu dohodka za naslednji mesec. Obračun prispevka za dolgotrajno oskrbo je namreč vezan na obdobje, na katerega se izplačilo nanaša (na REK-obrazcih navedeno v polju 011). Pri izplačilu osebam, ki še niso dopolnile 18 let oz. so dopolnile starost 18 let v mesecu na katerega se izplačilo nanaša v REK obrazcu, pa delodajalec označi polje A029 in ne obračuna prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se v skladu s 127. členom ZDoh-2 izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % od davčne osnove. Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazcu).

Davčna osnova je v skladu z 41. členom ZDoh-2, dohodek zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % od doseženega dohodka. Od dohodka dijaka ali študenta za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 evrov. Navedeno velja le za primere, ko je prejemnik dohodka rezident, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma, če je starejši od 26 let in se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Po določbi 57. člena ZDavP-2 in v skladu s Pravilnikom o obračunu davčnih odtegljajev izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, ki zajema izračun akontacije dohodnine in obračun morebitnih prispevkov za socialno varnost opravi v REK-O obrazcu ter plača izračunane obveznosti je v petih dneh od izplačila dohodka.

Prav tako pa mora izplačevalec (plačnik davka) v skladu s 57. in 284. členom ZDavP-2 o izplačanem dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov delojemalca obvestiti prejemnika dohodka.

Za konec velja izpostaviti, da se v skladu s 113. člena ZDoh-2, prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, v znesku 3.886,35 evra. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Navedena olajšava pa velja le dohodke, pridobljene prek študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke, ki je med letom posameznik morebiti prejel (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, nagrade), ki so obdavčeni po drugih davčnih podlagah.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj