Enako plačilo žensk in moških

Enako plačilo žensk in moških

30. 06. 2026

2 0
Koristnost članka
2 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15, 6. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi prvega odstavka 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.

Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.[1] Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.[2] Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu[3]. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.[4] Višina dodatkov iz tretjega odstavka 127. člena ZDR-1 se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.[5] Na podlagi 128. člena ZDR-1 pripadajo delavcu dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in sicer za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Višina dodatkov iz prvega odstavka 128. člena ZDR-1 se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.[6] Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.[7] Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.[8] Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.[9] Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.[10] Pri izračunu dodatka za delovno dobo se v okviru kolektivne pogodbe lahko upošteva tudi obseg pokojninske dobe, pridobljene z opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.[11]

Na podlagi prvega odstavka 133. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem, ne glede na spol. V konkretnem primeru delodajalec ne sme za enako ovrednoteno delo plačati zaposleno moško osebo več kot pa zaposleno žensko osebo oziroma obratno. Določila pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ki so v nasprotju s prvim odstavkom 133. člena ZDR-1, so neveljavna.[12] Delo enake vrednosti je definirano kot delo na tistih delovnih mestih, ki se obravnavajo kot enaka, ker zaposlenim nalagajo enake zahteve v smislu znanja, spretnosti, odgovornosti in delovnih pogojev.[13] Manjše plačilo za ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v primerjavi z moškimi in obratno velja za primerjavo plačila ženske in moškega pri istem delodajalcu.[14] Če ženska in moški, ki delata za isto podjetje ali obrat, ne prejmeta enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti - ali če nimata enakih možnosti za izplačilo na primer plačila za nadurno delo, plačila za delovno uspešnost in podobno, prihaja do diskriminacije pri plačilu.[15]

Na podlagi prvega odstavka 134. člena ZDR-1 se plača izplačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.[16] Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.[17] Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).[18] Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje.[19]

***

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj