Neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi

20. 09. 2022

5 0
Koristnost članka
5 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 8. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 32. členu ureja situacijo, ko pogodbeni stranki katero od vprašanj s pogodbo o zaposlitvi uredita na način, ki je v nasprotju z določbami ZDR-1, kolektivnimi pogodbami oziroma s splošnimi akti delodajalca. Citirani člen namreč določa, da če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe.

Glavne sestavine pogodbe o zaposlitvi so določene v prvem odstavku 31. člena ZDR-1, pri čemer mora pogodba o zaposlitvi vsebovati podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1; kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca; čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa; določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih; določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z ZDR-1.

Citirana določba, to je 32. člen ZDR-1, se ne nanaša na neveljavnost (ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi), ki izhaja iz 14. do 16. člena ZDR-1, temveč se nanaša zgolj na neveljavnost posameznih določb pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju z določbami ZDR-1, kolektivnih pogodb ali internih aktov delodajalca, ki urejajo minimalne pravice pogodbenih strank.[1]

Citirani 32. člen ZDR-1 je potrebno obravnavati tudi v zvezi s 9. členom ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da sta delodajalec in delavec pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja dolžna upoštevati določbe ZDR-1 in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Nadalje iz drugega odstavka 9. člena ZDR-1 izhaja, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR-1. Ne glede na drugi odstavek 9. člena ZDR-1 se lahko v primerih iz 33[2]., 54[3]., 59[4]., 94[5]., 120[6]., 132[7]., 144[8]., 158[9]., 172[10]. in 222[11]. člena ZDR-1 s kolektivno pogodbo določi tudi drugače.[12]

Bistvo te določbe je, da če je s pogodbo o zaposlitvi določena nižja raven pravic, kot jih določa ZDR-1 ali kolektivna pogodba ali interni akt delodajalca, je posledično taka določba neveljavna. To pa ne pomeni, da je neveljavna zaradi tega tudi celotna pogodba o zaposlitvi, temveč pomeni le, da je neveljavna le posamezna določba, ki pa jo v tem primeru nadomesti zakonska določba.

ZDR-1 v zvezi s to določbo ne določa nobenih posebnih sankcij.

***

  • [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 210.
  • [2] Ta člen ureja opravljanje dela.
  • [3] Ta člen ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
  • [4] Ta člen določa, da delodajalec, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za zagotavljanje dela), sklene s temi delavci pogodbo o zaposlitvi.
  • [5] Ta člen ureja minimalne odpovedne roke.
  • [6] Ta člen ureja opravljanje pripravništva.
  • [7] Ta člen ureja odpravnino ob upokojitvi.
  • [8] Ta člen ureja nadurno delo.
  • [9] Ta člen v prvem odstavku določa, da se z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti lahko določi, da se časovna omejitev dnevne delovne obveznosti nočnega delavca, določena s 152. členom tega zakona, upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece, vendar ne daljšem kot šest mesecev.
  • [10] Ta člen ureja disciplinsko odgovornost.
  • [11] Ta člen določa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače
  • [12] Kot to določa tretji odstavek 9. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj