Obveznost delodajalca glede seznanitve delavca z odmero letnega dopusta

Obveznost delodajalca glede seznanitve delavca z odmero letnega dopusta

23. 02. 2021

26 0
Koristnost članka
26 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: FinD-INFO, 3. 2. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Letni dopust je pravica vsakega delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, bodisi gre za pogodbo za določen ali za nedoločen čas. To pomeni, da pridobi delavec pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Bistvo oziroma namen letnega dopusta je namreč v prekinitvi opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter zaradi izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine.(1) Namreč regeneracija delavčevega zdravja in delovnih zmožnosti za delo v prihodnjem obdobju bistveno zmanjšuje možnosti za nastanek nesreč pri delu, invalidnosti, poklicnih bolezni in podobno.(2) Na podlagi navedenega tako ni sporno, da je namen letnega dopusta prav v tem, da si delavec spočije. Gre za eno izmed temeljnih socialnih pravic delavcev, pri čemer letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1. Pri tem pa je minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, kar pomeni, da če delavec dela pet dni v tednu bo imel pravico do dvajset dni letnega dopusta v koledarskem letu in če dela šest dni v tednu, mu tako pripada štiriindvajset dni letnega dopusta v koledarskem letu.(3) Minimalno število dni letnega dopusta za posameznega delavca je določeno z določbami ZDR-1, vendar pa se daljše trajanje letnega dopusta lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, kot to izhaja iz prvega odstavka 160. člena ZDR-1. Ne more pa se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določiti krajši letni dopust, kot ga določa ZDR-1. Prav tako se delavec na podlagi izjave ne more odpovedati pravici do letnega dopusta, saj bi bila taka izjava neveljavna, kot to izhaja iz 164. člena ZDR-1. Obenem pa bi bil neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.(4)

Poleg osnovnega letnega dopusta ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, kot to izhaja iz tretjega odstavka 159. člena ZDR-1. Nenazadnje pa ima delavec poleg že navedenega letnega dopusta, tudi pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.(5)

Delodajalčeva dolžnost na podlagi drugega odstavka 160. člena ZDR-1 je, da delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, pri čemer lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti in sicer na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Namreč določbe ZDR-1 nalagajo delodajalcu pisno obvestilo o trajanju letnega dopusta, ki ga mora delavcu izročiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu. V tem pisnem obvestilu mora delodajalec upoštevati ne samo tiste okoliščine, ki so nastopila do tega datuma, temveč tudi vse tiste okoliščine, za katere je že ob izdaji pisnega obvestila vedel, da bodo nastopile do izteka tekočega koledarskega leta.(6) V kolikor bi določena okoliščina nastopila po izdaji pisnega obvestila v tekočem koledarskem letu, mora delodajalec letni dopust odmeriti ponovno in delavcu tako izročiti novo odmero o letnem dopustu.(7) Pisno obvestilo ima namreč le deklaratorno in ne tudi konstitutivno naravo.(8) Opustitev obveznosti pisnega obvestila o odmeri letnega dopusta do 31. marca za tekoče koledarsko leto namreč pomeni kršitev in se delodajalca - pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 750 do 2.000 eurov.

***

(1) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 931.

(2) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 931.

(3) Kot to izhaja iz drugega odstavka 159. člena ZDR-1.

(4) Kot to izhaja iz 164. člena ZDR-1.

(5) kot to izhaja iz četrtega odstavka 159. člena ZDR-1.

(6) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 944.

(7) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 944-945.

(8) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 945.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj