Kakšne možnosti ima delavec, če mu delodajalec ni izplačal plače

Kakšne možnosti ima delavec, če mu delodajalec ni izplačal plače

05. 12. 2023

15 0
Koristnost članka
15 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 23. 11. 2023, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Primerov na trgu in posledično razlogov, zakaj delodajalec ni izplačal plače delavcu, je lahko veliko in se medsebojno razlikujejo. Vendar pa je vprašanje, kaj lahko delavec stori, da za opravljeno delo prejme plačilo. 

Na prvem mestu naj se delavec pozanima pri delodajalcu, zakaj ni dobil izplačane plače. Mogoče gre zgolj za začasno nelikvidnostno stanje v družbi. Od pogovora z delodajalcem in posledično njegovim odgovorom je odvisno, kako bo delavec postopal naprej.

V kolikor na podlagi pogovora oziroma opozorila delavca, ne prejme plače od delodajalca, ima delavec možnost podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko na podlagi 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Poleg tega razloga, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi še iz drugih razlogov in sicer, če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače; če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače; če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku; če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost; če mu delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje; če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1[2] in če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom  ZDR-1.[3] Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 134. člena ZDR-1 je določeno, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja ter da se v primeru, če je plačilni dan dela prosti dan, plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Če delodajalec delavcu ni izplačal plače v navedenem roku vsaj dva meseca, ali če je delavcu izplačal bistveno zmanjšano plačo, je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Delavec lahko tudi delodajalca prijavi na Inšpektorat za delo, kjer bo delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), če bo Inšpektorat ugotovil kršitev, kaznovan z globo od 3.000 do 20.000 eurov oziroma od 1500 do 1800 eurov manjši delodajalec oziroma od 4510 do 1200 eurov delodajalec posameznik, medtem ko se z globo od 450 do 2000 eurov kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ali odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.[4]

Delavec ima na podlagi prej naštetih možnosti tudi možnost sodnega varstva in sicer, da denarne terjatve v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavlja neposredno pred sodiščem.[5]

Vir: mag. Suzana Pisnik, Kakšne možnosti ima delavec, če mu delodajalec ni izplačal plače, FinD-INFO članki.
***

  • [1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22 in 54/22 - ZUPŠ-1.
  • [2] Na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena ZDR-1 je določeno, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • [3] Na podlagi prvega odstavka 47. člena ZDR-1 je določeno, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
  • [4] Kot to izhaja iz 217. člena ZDR-1.
  • [5] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 823.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj