27. 09. 2011

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 1.9.2011, Avtor: Elizabeta Gačnik

Hašemitska kraljevina Jordanija je razmeroma majhna država na Bližnjem vzhodu s šestimi milijoni prebivalcev in brez pomembnih surovin, ki se lahko pohvali z dobrimi odnosi s sosedami. Prav zaradi umirjenega političnega okolja in dobrih gospodarskih razmer lahko predstavlja idealno izhodišče za vstop v sosednje države in na celoten arabski polotok.

Glavnino, namreč več kot dve tretjini, prispeva k obsegu jordanskega BDP storitveni sektor. Poleg turizma so nosilne gospodarske panoge še trgovina, bančništvo ter transport. Država med pomembne panoge uvršča tudi kmetijstvo, ima močno tekstilno industrijo in je pomembna proizvajalka kemikalij in farmacevtskih izdelkov.

Jordanska vlada si prizadeva za modernizacijo gospodarstva, še posebej s krepitvijo panoge informacijske tehnologije ter spodbujanjem neposrednih tujih investicij. Ima veliko število svobodnih con, spodbude za tuje investitorje pa so precej darežljive. Državna podjetja in infrastruktura na področjih energetike, telekomunikacij in prometa so danes večinoma vsa privatizirana.

Trgovinske menjave med Jordanijo in Slovenijo praktično ni: v letu 2010 je izvoz slovenskega blaga v to državo znašal 6,5 milijona evrov, od tam pa so slovenska podjetja uvozila zgolj za 300.000 evrov blaga. A čeprav država ni pomembna trgovinska partnerica Slovenije, pa se navezava stikov s tamkajšnjimi podjetji lahko dobro obrestuje, nenazadnje kraljevina zaradi svoje liberalne gospodarske politike predstavljala ugodno izhodišče za poslovanje ne le s politično nestabilnim sosedom Irakom, temveč s celotnim arabskim svetom.

Izredno slabo razvito je v Jordaniji področje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Vlada je zato investitorje povabila k predložitvi novih energetskih projektov. Po načrtih naj bi v prihodnjih letih v državi postavili elektrarne, ki bodo izkoriščale moč vetra in sončno svetlobo, s skupno močjo 1800 MW.

Jordanija je ena od redkih arabskih držav, ki ne premore nahajališč nafte in mora 96 odstotkov potreb po energentih pokrivati z uvozom. Približno 60 odstotkov preskrbe s primarno energijo temelji na nafti in ta delež naj bi najpozneje do leta 2025 zmanjšali na 40 odstotkov, tudi z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Do leta 2015 namerava Jordanija v energetiko vložiti približno tri milijarde dolarjev.

Prav tako v Jordaniji doslej niso upoštevali vidikov energetske učinkovitosti ali recikliranja. Niti javne niti zasebne zgradbe ne izpolnjujejo meril sodobne energetske učinkovitosti, ločevanja odpadkov in recikliranja pa z izjemo nekaj pilotnih projektov skorajda ne poznajo.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj