154 podjetij uspešno zaključilo program trajnostne in krožne transformacije
22. 10. 2025
21. oktobra 2025 je v Ljubljani potekal zaključni dogodek programa Strateške trajnostne in krožne transformacije podjetij, s katerim je 154 podjetij uspešno zaključilo triletni proces celovite preobrazbe svojega poslovanja. Zaključni kongres je združil podjetja, investitorje, strokovnjake in odločevalce, ki so predstavili dosežke programa, dobre prakse in konkretne priložnosti za nadaljnje sodelovanje ter financiranje zelenih naložb.
Program, ki ga vodi SPIRIT Slovenija, je ključni nacionalni mehanizem podpore slovenskim podjetjem pri prehodu v trajnostno, zeleno in digitalno gospodarstvo. Gre za nadgradnjo dolgoletnih prizadevanj agencije in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da bi slovenskim podjetjem omogočili trajnostno preobrazbo njihovega poslovanja. SPIRIT Slovenija sicer gradi temelje za trajnostno in strateško transformacijo slovenskega gospodarstva že od leta 2015. Na agenciji med drugim deluje tudi Enotna točka za strateško, trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva, vzpostavljena pa je bila tudi Skupnost slovenskih podjetij, ki so že opravila poglobljen proces transformacije poslovanja.
Za trajnostno preobrazbo 17 milijonov evrov
SPIRIT Slovenija in gospodarsko ministrstvo sta iz Načrta za odpornost in okrevanje za ta namen zagotovila dobrih 16 milijonov evrov prek javnega razpisa za podporo zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022-2025. Sredstva so podjetja namenila razvoju trajnostnih strategij in izvedbi konkretnih projektov, ki prinašajo inovacije v procese, organizacijo in tehnologijo. Javni razpis je bil sestavljen iz dveh sklopov, vsak od njiju pa se je izvedel v dveh fazah. Prvi sklop je bil namenjen malim in srednjim podjetjem, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, drugi sklop pa zagonskim, mikro in malim podjetjem, ki imajo najmanj enega in največ 19 zaposlenih. Program je bil razdeljen na dve ključni fazi: fazo strokovne, mentorske podpore podjetjem za pripravo strategij in transformacijskih načrtov ter fazo izvedbe konkretnih projektov, ki so usklajeni s strategijo in prinašajo inovacije v procese, organizacijo ali tehnologijo.
Od rezultatov k dolgoročnim spremembam
V triletnem programu je sodelovalo 154 podjetij iz različnih panog, ki so uspešno prešla celovit proces trajnostne in krožne preobrazbe ter razvila nove, trajnostno naravnane poslovne modele, ki vključujejo elemente digitalizacije, partnerskega sodelovanja in prilagodljivosti spremembam trga. Rezultati se kažejo v inovativnih rešitvah, okrepljenih kompetencah in v bolj odpornih, konkurenčnih in trajnostno naravnanih poslovnih modelih. Izvedenih je bilo 139 projektov, ki prispevajo k ciljem krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva. Več kot 90 odstotkov podjetij poroča o pozitivnih učinkih na okoljskem, ekonomskem in družbenem področju.
Trajnost ni trend, temveč strateška odločitev
Podjetja so v okviru programa dosegla pomemben premik v razumevanju krožne transformacije – od osredotočanja na izdelke k celovitemu organizacijskemu pristopu, ki vključuje procese, kompetence, dobavne verige in odnose z lokalnim okoljem. »Podjetja, ki so zaključila proces, so dokazala, da razumejo pomen trajnostne naravnanosti in želijo aktivno soustvarjati prihodnost slovenskega gospodarstva. Njihovi rezultati kažejo, da trajnostne in strateške odločitve niso trend, temveč temelj konkurenčnosti prihodnosti,« je poudarila Tamara Zajec Balažič, direktorica SPIRIT Slovenija. SPIRIT Slovenija bo podjetjem tudi v prihodnje stala ob strani s strokovno podporo, znanjem in orodji za nadaljnji razvoj trajnostnih, krožnih in zelenih rešitev. »Strateška transformacija ni šprint, temveč maraton. Današnji uspehi so le začetek poti k še bolj povezani, inovativni in trajnostno naravnani Sloveniji,« je zaključila.
Kongres kot stičišče idej in partnerstev
Na kongresu so se podjetja in partnerji povezali z vlagatelji ter razpravljali o konkretnih možnostih financiranja zelenih in krožnih projektov. Dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje in sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire (IRP UNEP), je predstavil aktualne izzive in priložnosti krožnega gospodarstva in opozoril, da človeštvo že presega sedem od devetih planetarnih meja, kar kaže na resno neravnovesje med človekom in naravo. Izpostavil je, da prihodnost ne more biti drugačna kot zelena in pravična ter da je sedanje gospodarstvo, usmerjeno v kvantitativno rast, na račun prihodnjih generacij moralno vprašljivo. Ključ do sprememb vidi v etični in ekološko vzdržni rabi naravnih virov ter v uravnoteženju tržnih signalov in zakonodajnih ukrepov, zlasti davčne politike. Poudaril je, da trajnost ni v nasprotju s konkurenčnostjo, a podjetja potrebujejo stabilno okolje in jasne politične usmeritve. Za uspešen prehod v krožno gospodarstvo je po njegovih besedah ključno vključevanje malih in srednjih podjetij prek mrež, spodbud in partnerskih iniciativ.
O finančnih instrumentih za hitrejši zeleni prehod
Na prvem panelu o investicijah v krožno gospodarstvo so Matej Marka (NLB), Urška Podboršek (Ljubljanska borza), Primož Krapež (Eko sklad) in Tjaša Perković (Slovenski regionalno-razvojni sklad) razpravljali o finančnih instrumentih za pospešitev trajnostnega prehoda. Izpostavili so, da zanimanje podjetij za zelene naložbe narašča, vendar jih pri tem ovirajo birokratske ovire in zapleteni postopki. Finančne institucije že ponujajo različne spodbude, kredite in subvencije, a sistem ostaja razdrobljen in nepovezan. Sogovorniki so se strinjali, da krožno gospodarstvo ni modna usmeritev, temveč strukturna sprememba, ki zahteva tesno sodelovanje med gospodarstvom, državo, finančnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi.
Nujnost inoviranja, sodelovanja in dolgoročne vizije
Na drugem panelu so Metka Gašper (FRS KKGZ z.b.o.), Eva Rihter (Rihter d.o.o.), Marko Kranjc (Robust d.o.o.), Zvezdana Mlakar (Pro-Bit IT d.o.o.) in Tomaž Rotovnik (Skylabs d.o.o.) razpravljali o dobrih praksah in izzivih razvoja krožnih poslovnih modelov in verig vrednosti. Sogovorniki so poudarili pomen inovacij, sodelovanja in dolgoročne vizije pri prehodu v krožno gospodarstvo. Strinjali so se, da spremembe v gospodarstvu, tehnologiji in okolju zahtevajo, da podjetja razmišljajo dolgoročno, sistematično in strateško ter da so ključni dejavniki uspeha odprta izmenjava znanj, vlaganje v razvoj kadrov in povezovanje podjetij v verigah vrednosti, ki temeljijo na odgovorni rabi virov in tehnološkem napredku.
Po uradnem delu je sledilo mreženje podjetij, vlagateljev in institucij, ki so iskali nove sinergije ter vire financiranja za zelene in krožne investicije. Kongres je ponovno dokazal, da slovensko gospodarstvo razume pomen strateške trajnostne preobrazbe ter jo vidi kot priložnost za rast, inovacije in globalno konkurenčnost.
