Obveznost delodajalca, da delavcu na delovnem mestu zagotovi varne delovne pogoje

06. 09. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 19. 7. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 45. člena določa obveznost delodajalca, da zagotovi pogoje za varnost in zdravje delavcu v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Delavec ima namreč pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.(1) Navedeno pomeni, da mora delodajalec prilagajati delo posamezniku, krepiti zdravje in psihofizične sposobnosti delavcev, nadomeščati nevarna sredstva z manj nevarnimi ter slediti tehničnemu napredku in dajati prednost splošnim varstvenim ukrepom pred posebnimi.(2) Delodajalec svoje odgovornosti na področju varnosti in zdravja pri delu ne more prenesti na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, čeprav je nanje prenesel opravljanje določenih nalog.(3)

Nadalje drugi odstavek 45. člena ZDR-1 določa, da mora delodajalec strokovnega delavca oziroma strokovno službo, ki opravlja strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu, obvestiti o zaposlitvi delavcev za določen čas oziroma začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Poleg tega pa tudi iz 35. člena ZDR-1 izhaja mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Pravice in obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1). Pri tem je potrebno poudariti, da so vse dolžnosti delodajalca po ZVZD-1 in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu.(4) Tako mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi, kot to izhaja iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1.

Delodajalec izvaja ukrepe iz 5. člena ZVZD-1 tako, da upošteva naslednja temeljna načela in sicer izogibanje nevarnostim, ocenjevanje tveganj, obvladovanje nevarnosti pri viru, prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela), prilagajanje tehničnemu napredku, nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim, razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja, dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi, dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Poleg tega mora delodajalec posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.(5) Prav tako pa mora upoštevati tudi spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh, kot to izhaja iz tretjega odstavka 5. člena ZVZD-1.

Torej delodajalec je tisti, ki mora poskrbeti za varnost in zdravje pri delu, kar pomeni, da mora zagotoviti, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi varni in brez nevarnosti za zdravje ter da delavec niti po preteku polne delovne dobe ne bo fizično in ne psihično prizadet zaradi opravljanja svojega dela.(6) Vsled temu je prvotna obveznost delodajalca, da izdela oceno tveganja in po izdelani oceni tveganja mora sprejeti in izvesti ukrepe za zagotovitev zdravega in varnega dela, ki so skladni z vrsto in naravo dela na delovnem mestu.(7) To pa pomeni, da mora sprejeti izjavo o varnosti. Na podlagi 17. člena ZVZD-1 mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti, ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim,  oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic,  odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo in  odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora v skladu s 19. členom ZVZD-1 zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da, poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela, obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo, usposablja delavce za varno in zdravo delo, zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,  z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,  z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu in zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Delodajalec mora zaposlene usposabljati za varno delo tako, da s svojim delom ne bodo ogrožali svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja svojih sodelavcev. Obveznost delodajalca je tudi zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Pred prvo zaposlitvijo delavca in po prenehanju opravljanja določenega dela na določene delovnem mestu mora delodajalec poslati delavca na predhodni preventivni pregled.(8)

V primeru, da delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje, lahko delavec v skladu s 111. členom ZDR-1 izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru je delavec upravičen tudi do odpravnine in do odškodnine.

Vsekakor pa bi moralo biti v interesu delodajalca, da zagotovi bolj varna in zdrava delovna mesta, saj s tem zagotovi delo brez nezgod, poklicnih bolezni in drugih bolezni povezanih z delom, kar pa posledično prispeva k večji učinkovitosti delodajalčeve družbe in gospodarstva.

***

  • (1) Kot to določa 11. člen ZVZD-1.
  • (2) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 269.
  • (3) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 269.
  • (4) Kot to določam 11. člen ZVZD-1.
  • (5) Kot to določa drugi odstavek 5. člena ZVZD-1.
  • (6) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 269.
  • (7) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 269-270.
  • (8) Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 271.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.



Nazaj