Delo brez pogodbe sodi med delo ali zaposlovanje na črno

18. 10. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 25. 8. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V poletnem času se po navadi izvajajo tudi intenzivnejše aktivnosti na področju izvajanja in omogočanja dela dijakom in študentom, sezonskih del in drugih oblik del, za katera prav tako velja, da morajo biti urejena v skladu s predpisi.

S poročila Finančne uprave RS o izvajanju nadzora dela in zaposlovanja na črno v minulem letu izhaja, da je FURS v vsakem četrtem pregledanem podjetju zaznal odstopanja od določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Pri tem je zaznal predvsem poslabšanje na področju zaposlovanja na črno, predvsem v dejavnostih zasebnega varovanja, gradbeništva, gostinstva, avtoprevozništva in nekaterih drugih storitvenih dejavnostih.

Konkretno to pomeni, da je FURS pri nadzoru zaznal večji delež tistih kršiteljev, ki v skladu s 5. členom ZPDZC-1 omogočajo:

  • delo posamezniku brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, prijave v obvezna socialna zavarovanja ali celo odjave iz obveznih socialnih zavarovanja v času trajanja delovnega razmerja,
  • upokojencem delo brez sklenitve pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD-1),
  • delo dijakom ali študentom v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
  • nezakonito zaposlitev državljanov tretje države o čemer govorimo, kadar delodajalec pred zaposlitvijo državljana tretje države ne pridobi dokazila o zakonitem bivanju v Republiki Sloveniji.

Pri tem velja izpostaviti, da se v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZPDZC-1 in ne glede na določbe 5. člena ZPDZC-1 za zaposlovanje na črno ne šteje:

  • kratkotrajno delo, če gre za brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi, zavodu ali pri samostojnem podjetniku z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi, če gre za sorodstveno razmerje ali (so)lastništvo v maksimalnem obsegu 40 ur mesečno, kar je razvidno iz podpisane evidence prisotnosti;
  • nujno delo, če gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč;
  • humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo;
  • brezplačno pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Prav tako se za delo na črno ne šteje:

  • sosedska pomoč, če gre za opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ;
  • sorodstvena pomoč, če gre za brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena in
  • osebno dopolnilno delo, če gre za delo posameznika, ki ga v skladu s 16. členom ZPDZC-1 najmanj 1 - 7 dni pred začetkom izvajanja dela predhodno priglasi pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) prek spletnega portala: www.ajpes.siali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi in pridobi vrednotnico na svoje ime, ki jo pridobi na podlagi vložitve zahtevka za pridobitev vrednotnice prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti. Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo le za dela navedena v Prilogi 1 k Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu in največ v obsegu treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu na polletje.

V skladu s kazenskimi določbami se namreč s plačilom globe od 5.000 do 26.000 evrov kaznuje delodajalec, ki stori katerega izmed navedenih prekrškov zaposlovanja na črno, prav tako pa tudi odgovorna oseba delodajalca in sicer s plačilom globe od 500 do 2.500 evrov.

Prav tako pa se lahko s plačilom globe od 500 do 2.500 evrov kaznuje posameznik, ki mu je delodajalec omogočil delo brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava, ali če mu je omogočil delo v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov, oziroma s plačilom globe od 100 do 2.500 evrov, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Prav tako pa je lahko posameznik kaznovan s plačilom globe od 100 do 500 evrov v skladu s Kazenskimi določbami ZUTD-1, če v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek, kot to določa 27.c člen ZUTD-1. Pri tem naj spomnimo, da v skladu z Odredbo o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev od 1. 3. 2021 do 28. 2. 2022 urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 5,5 evra, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu 2021 ne sme presegati 8.235,53 evra.

V skladu s 4. odstavkom 5. člena ZPDZC-1 lahko posameznik, ki je zaposlen kot delo na črno, kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno. Pri tem pa velja izpostaviti, da v skladu s 13. odstavkom 23. člena ZPDZC-1 se posameznik, ki je zaposlen na črno, za prekršek ne kaznuje, če v času trajanja zaposlitve na črno in še preden je uveden postopek nadzora, prijavi delodajalca v zvezi s kršenjem določb 5. člena ZPDZC-1.

V kolikor nadzorni organ ugotovi kršitev iz naslova zaposlovanja na črno mora delodajalec zaposleni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v 3 dneh od ugotovitve kršitve, sicer lahko zaposleni zahteva sodno varstvo. Če delodajalec ali posameznik, zaposlen na črno, ne izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.



Nazaj