Davek na kapital/premoženje in minimalna plača v letu 2020 in 2021

Davek na kapital/premoženje in minimalna plača v letu 2020 in 2021

Davek na kapital/premoženje in minimalna plača v letu 2020 in 2021

06. 01. 2021

V letu 2020 in naprej veljajo na področju davčne zakonodaje in področju zakona o minimalni plači veljati nekatere bistvene spremembe. Z dnem 6. 11. 2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.

Objavljeno: SPOT svetovanje Pomurje, 1. 12. 2020, www.spotpomurje.si, Avtor: Roman Wolf, svetovalec

V letu 2020 in naprej veljajo na področju davčne zakonodaje in področju zakona o minimalni plači veljati nekatere bistvene spremembe.

Z dnem 6. 11. 2019 so stopile v veljavo spremembe zakonov s področja davkov. Spremembe se nanašajo na Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dohodke pravnih oseb, Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona o davčnem postopku.

1. Obdavčitev podjetij

Stopna davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2020 znaša 19 %.

Do konca leta 2019 je po stari zakonodaji podjetje imelo možnost davčni dobiček znižati v celoti. To so omogočale različne davčne olajšave (za investiranje, raziskave in razvoj, zaposlovanje invalidov…).

Od leta 2020 naprej lahko podjetje zniža davčni dobiček z olajšavami samo do največ 63 % davčne osnove.

Pri tem je možnost prenosa olajšav v naslednja davčna obdobja možna le za koriščenje preteklih izgub in olajšav za investiranje v raziskave in razvoj, opremo in neopredemetena osnovna sredstva. Ostale olajšave se lahko koristijo le v letu nastanka in jih ni možno prenašati v naslednja davčna obdobja.

Enaka pravila glede olajšava veljajo tudi za samostojne podjetnike in zasebnike.

2. Obdavčitev lastnikov kapitala

Obdavčitev dividend, obresti in ustvarjanja dobičkov iz kapitala in dobička od odsvojitev finančnih instrumentov se dviguje za 2,5 odstotne točki. Od 1.1.2020 znaša stopnja 27,5 %.

Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, tako da znaša stopnja dohodnine:

  • Po dopolnjenih 5 letih lastništva kapitala : 20 %
  • Po dopolnjenih 10 letih lastništva kapitala: 15 %
  • Po dopolnjenih 15 letih lastništva kapitala: 10 %

3. Dohodki iz oddajanja premoženja v najem

Višina normiranih stroškov se iz zdajšnjih 10 % dvigne na 15 %. Stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je po novem 27,5 % in ne več 25 %.

4. Dohodninska lestvica 2020 in olajšave

Splošna olajšava se dviguje s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa se uvaja linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave naj bi bilo preprečeno, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne splošne olajšave.

Pri uveljavljanju in priznavanju posebne olajšave na vzdrževane družinske člane je sprememba v tem, da mora imeti tak odrasel otrok prijavljeno isto stalno prebivališče kot davčni zavezanec, ki ga uveljavlja za vzdrževanega člana. To ne velja za otroke do 18. leta starosti.

Pozor: Vsi delodajalci, ki izplačujte plačo svojim zaposlenim morate pridobiti od zaposlenih izjavo, da NE želijo, da se jim upošteva povišana olajšava.

5. Minimalna plača v letu 2020 in 2021

Minimalna bruto plača znaša za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evrov bruto.

NETO PLAČA

Zakon o minimalni plači določa od 1. januarja 2020 višino minimalne plače 700 evrov neto, poleg tega so iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela).

BRUTO PLAČA

Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave.

Delodajalci za leto 2021 pozivajo k zamrznitvi rasti minimalne plače, sindikati pa vlado pozivajo, da sledi zakonu in minimalno plačo dvigne. Predloga o zamrznitvi plače tako ne podpirajo in se o njem niso pripravljeni pogajati, pač pa pričakujejo, da bo vlada sledila zakonu.

Še vedno velja, da se bo januarja 2021 uporabljala formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Po nekaterih izračunih glede minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2017 bi se bruto minimalna plača z januarjem lahko dvignila na 1050 evrov bruto, kar je več kot 100 evrov več kot v letu 2020.

Glede na trenutne težave in gospodarsko stanje v državi, bi lahko dvig minimalne plače v 2021 prinesel večja odpuščanja delavcev in težave v poslovanju podjetij, predvsem tistih v delovno intenzivnih panogah, kjer je delež zaposlenih z minimalnimi plačami še vedno nadpovprečen in je dodana vrednost ponavadi nižja od slovenskega povprečja.

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Nazaj