13. 10. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 7. 10. 2026, www.findinfo.si, Avtor: Tanja Bohl

V letu 2026 so se pravila pomembno spremenila. Spremembe prinašajo predvsem podrobnejšo ureditev navodil o ravnanju med bolniško odsotnostjo, nove režime gibanja ter elektronsko izdajanje navodil o ravnanju (eNR), ki je od 1. julija 2026 dostopno tudi delodajalcem prek sistema SPOT.

Bolniški stalež oziroma začasna zadržanost od dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega razloga je področje, pri katerem se srečujejo pravice delavca, pristojnosti zdravnikov in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter pravice in obveznosti delodajalca. Za delodajalce je še posebej pomembno vprašanje, katere informacije lahko pridobijo, kako lahko preverijo spoštovanje režima bolniškega staleža in kaj lahko storijo, če menijo, da je bolniški stalež neupravičeno odprt ali da delavec krši navodila zdravnika.
Bolniška odsotnost

Delavec je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih[1] upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.[2] O svoji odsotnosti pa mora delavec delodajalca čim prej obvestiti.[3]

Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.[4]

Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja splošni osebni zdravnik, razen za nego družinskega člana, kjer to ugotavlja splošni osebni zdravnik zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki potrebuje nego. Osebni otroški zdravnik ugotavlja začasno zadržanost od dela zaradi nege ali spremstva otroka.[5]

Postopek ugotavljanja začasne zadržanosti od dela

Začasna zadržanost od dela, ki jo ugotavlja osebni zdravnik, nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi razlog začasne zadržanosti od dela. Zavarovanec sporoči razlog začasne zadržanosti od dela osebnemu zdravniku tako, da se osebno zglasi v ambulanti osebnega zdravnika, po telefonu, s sporočilom prek portala za paciente ali prek druge elektronske poti. Zavarovanec osebnemu zdravniku sporoči razlog začasne zadržanosti od dela na dan nastopa razloga, vendar najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika. V tem primeru lahko osebni zdravnik ugotovi začasno zadržanost od dela tudi za nazaj, največ za dneve iz prejšnjega stavka[6]. Sicer pa po novih pravilih zdravnik bolniške ne more odpreti za nazaj, ampak le za naprej.

Z novimi pravili je osebni pregled pri zdravniku postal obvezen najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti in pred vsakim podaljšanjem staleža. Pregled v ambulanti je obvezen vedno, kadar tako oceni osebni zdravnik, po novem pa je nujno obvezen tudi v naslednjih primerih:

• četrti dan bolniškega staleža,
• pred vsakim predlogom za podaljšanje bolniške na ZZZS in
• ob pogostejših kratkih bolniških staležih, če je bil zavarovanec v zadnjih treh mesecih odsoten že dvakrat, je ob tretji odsotnosti pregled obvezen.[7]

Kljub temu lahko osebni zdravnik ugotovi začasno nezmožnost za delo tudi samo na podlagi zdravstvene dokumentacije, če se pregled zavarovanca ne more opraviti zaradi posebnih razlogov kot je nevarnost okužbe zavarovanca ali drugih oseb z nalezljivo boleznijo.[8]

V primeru ugotovljene začasne zadržanosti od dela osebni zdravnik, imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija za obdobje zadržanosti določijo:

• trajanje, ki se opredeli z datumom začetka in zaključka začasne zadržanosti od dela,
• razlog začasne zadržanosti od dela,
• navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela.[9]

Navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo

Izbrani osebni zdravnik z navodili o ravnanju pisno seznani zavarovanca in delodajalca ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Z njimi se določi način ravnanja zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, razen za primer spremstva.

Od 1. 7. 2026 delodajalci do elektronskih navodil o ravnanju med začasno odsotnostjo od dela (eNR) dostopajo prek portala SPOT. V sistem se zapišejo vsa navodila o ravnanju, ki jih izbrani osebni zdravnik, nadomestni zdravnik oz. zdravnik v dodatni ambulanti družinske medicine določi.

Spremembe zakonodaje na področju bolniških odsotnosti so uvedle tudi 7 novih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, in sicer:

• počitek na domu, ki poteka izključno na naslovu stalnega prebivališča, izhod je dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev, prav tako ni mogoč odhod v tujino,
• počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča, kjer je izhod dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev, dovoljeno je omejeno gibanje v kraju prebivališča zaradi zagotavljanja osnovnih potreb, odhod v tujino pa je mogoč le z odobritvijo ZZZS
• dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, kjer je izhod dovoljen zaradi zdravstvenih storitev, dovoljeno je gibanje v kraju prebivališča zaradi zagotavljanja osnovnih potreb, odhod v tujino je mogoč le z odobritvijo ZZZS, dovoljeno pa je izvajanje aktivnosti v kraju prebivališča, ki jih odloči zdravnik
• dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča, kjer je dovoljen izhod zaradi zdravstvenih storitev, dovoljeno je gibanje v kraju prebivališča in izven zaradi zagotavljanja osnovnih potreb, odhod v tujino je mogoč le z odobritvijo ZZZS, dovoljeno je tudi izvajanje aktivnosti v kraju prebivališča in izven njega, ki jih določi zdravnik
• nega, kjer je dovoljen izhod zaradi zdravstvenih razlogov, dovoljeno je gibanje v kraju prebivališča in izven njega zaradi zagotavljanja osnovnih potreb, lahko se izvajajo aktivnosti po priporočilih zdravnika, odhod v tujino pa je mogoč brez dovoljenja ZZZS
• izolacija, kjer oseba ne sme zapustiti svojega prebivališča v nobenem primeru
• odhod v tujino z odobritvijo ZZZS, je režim, ki je mogoč le v izjemnih primerih.

Ker je bolniška odsotnost namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo, mora zavarovanec upoštevati navodila zdravnika in predpisani režim gibanja, sicer lahko izgubi pravico do nadomestila. V primeru prve kršitve, ZZZS ugotovi kršitev in izda odločbo, vendar nadomestila ne odvzame. Taka sankcija pa sledi v primeru ponovne kršitve v roku 5 let.

Katere zdravstvene podatke povezane z bolniško odsotnostjo lahko pridobi delodajalec

Delodajalec lahko pridobi zdravstvene podatke delavcev, kot so:

• potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela, brez diagnoze,
• informacije o upoštevanju navodil zdravnika,
• datum in uro obiska zdravnika ali laboratorija ter
• informacijo o delazmožnosti.

Delodajalec pa nikakor ne more zahtevati podatkov povezanih z diagnozo, terapijo, izvidi ali zdravili.

Kaj če se delodajalec ne strinja z odprtjem bolniškega staleža

Če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z oceno osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni, lahko v treh delovnih dneh od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo ocene osebnega zdravnika. Zahteva za presojo ocene osebnega zdravnika se vloži pri imenovanem zdravniku.

Ne glede na vloženo zahtevo za presojo ocene osebnega zdravnika se mora zavarovanec ravnati v skladu z oceno osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo.[10]

Če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika, se lahko zoper odločbo pritožita. Pritožba se vloži pri imenovanemu zdravniku, ki je izdal odločbo, v petih delovnih dneh od vročitve odločbe.[11] Zdravstvena komisija je dolžna izdati svojo odločbo o zadržanosti od dela najpozneje v 8 dneh od prejema popolne pritožbe.[12]

Možnosti nadzora bolniškega staleža

Delodajalec ima možnost kontrole bolniškega staleža, gre za preventivo, katere namen je zmanjšanje bolniških odsotnosti. Opravi se na naslovu prebivališča delavca, kontrolo pa izvaja delodajalec ali izbrani pooblaščeni detektiv.

Nadzor bolniškega staleža izvaja delodajalec oziroma priporočeno pooblaščeni detektiv. Namen nadzora je ugotoviti, kaj delavec dejansko počne med bolniško odsotnostjo. Detektiv po opravljenem nadzoru izda uradno poročilo, na podlagi katerega delodajalec odloči o ukrepih.

Mogoč je tudi laični nadzor s strani ZZZS. Slednji se lahko izvaja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca, ki ga navede naročnik laičnega nadzora, na naslovu njegove zaposlitve, na kraju opravljanja dela ali na drugem kraju, kjer je zavarovanec po informacijah zavoda.

Kršitev bolniškega staleža

Zavarovanec ni upravičen do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, če v času začasne zadržanosti opravlja pridobitno delo ali če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo. Če je delodajalec zavarovancu izplačal nadomestilo, do katerega nima pravice, lahko od zavarovanca zahteva povračilo nadomestila. Če Zavod povrne delodajalcu izplačano nadomestilo, Zavod od zavarovanca zahteva vračilo nadomestila v neto znesku.

V primeru kršitev bolniškega staleža s strani delavca, delodajalec proti njemu lahko sprejme tudi nekatere ukrepe, in sicer lahko delavcu izda:

• pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo v skladu s 85. členom ZDR-1,
• redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ali
• izredno odpoved v skladu s 110. členom ZDR-1.

***

Viri:

• [1] Uradni list RS, št. 21/2013, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1
• [2] Prvi odstavek 167. člena ZDR-1
• [3] 36. člen ZDR-1
• [4] Tretji odstavek 137. člena ZDR-1
• [5] 175. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)
• [6] 231.a člen POZZ
• [7] 231.b člen POZZ
• [8] 231.b člen POZZ
• [9] 233. člen POZZ
• [10] 234. člen POZZ
• [11] 239. člen POZZ
• [12] 243. člen POZZ

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj