Obvezni e-računi v Sloveniji od leta 2028: kaj morajo podjetja vedeti

Obvezni e-računi v Sloveniji od leta 2028: kaj morajo podjetja vedeti

22. 09. 2026

4 0
Koristnost članka
4 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 5. 8. 2026, www.findinfo.si, Avtor: Simona Matko Počivalšek, dipl. ekon.

S 1. januarjem 2028 bo pri poslovanju med poslovnimi subjekti v Sloveniji obvezna izmenjava elektronskih računov. Pravno podlago predstavlja Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2025. Nova ureditev ne pomeni zgolj zamenjave papirnega računa ali dokumenta PDF z datoteko XML. Uvedba e-računov bo vplivala na poslovne procese, informacijske sisteme, notranje kontrole, elektronsko hrambo ter sodelovanje med prodajo, nabavo, računovodstvom, financami in ponudniki programske opreme.

Kaj je e-račun?

E-račun je račun, izdan, poslan in prejet v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča njegovo samodejno obdelavo. Gre za ml obliko računa. Informacijski sistem lahko podatke iz takega računa samodejno prebere, preveri, uvozi, knjiži ali poveže z naročilnico, dobavnico oziroma drugim poslovnim dokumentom.

Med e-račune ne sodijo le običajni računi, temveč tudi dobropisi, bremepisi, avansni računi, zahtevki za plačilo in druge primerljive knjigovodske listine.

Račun v obliki PDF, poslan po elektronski pošti, praviloma ni strukturiran e-račun. Bistvena značilnost e-računa je namreč računalniško berljiva struktura podatkov, ne zgolj njegova elektronska dostava.

Vsak poslovni subjekt bo moral izbrati najmanj enega ponudnika e-poti, lahko pa jih bo uporabljal tudi več. UJP bo vodil javni seznam ponudnikov, ki mora biti vzpostavljen do 1. oktobra 2027.

Večja podjetja bodo lahko vzpostavila neposredno izmenjavo med lastnimi informacijskimi sistemi, če bodo izpolnjene zahteve glede varnosti, celovitosti, sledljivosti in povratnih sporočil. Za subjekte z manjšim številom transakcij je predvidena brezplačna aplikacija davčnega organa, katere podrobnejši način uporabe bo določen z izvedbenimi predpisi.

Hramba in notranje kontrole

Odgovornost za ustrezno hrambo e-računov bo ostala na strani izdajatelja in prejemnika. Podjetje ne bo smelo avtomatično predpostaviti, da bo ponudnik e-poti dolgoročno hranil njegove dokumente.

Elektronska hramba bo morala biti usklajena s predpisi o DDV, računovodskem poslovanju in knjigovodskih listinah. Zagotovljene bodo morale biti pristnost izvora, celovitost vsebine, berljivost, dostopnost in ustrezna revizijska sled.

Ponudniki e-poti bodo morali omogočiti povratna sporočila o dostavi, vsebinski potrditvi ali zavrnitvi računa. E-račun bo moral biti praviloma dostavljen najpozneje naslednji delovni dan.

Podjetja bodo morala v notranjih pravilih jasno določiti:

  • kdo spremlja dostavo in zavrnitve računov,
  • kdo odpravlja tehnične ali vsebinske napake,
  • kdaj se račun šteje za uspešno dostavljenega,
  • kdo upravlja uporabniške pravice in
  • kako se dokazuje pravočasnost izdaje in pošiljanja.

Za nadzor nad izvajanjem zakona bodo pristojni UJP, Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Kako naj se podjetja pripravijo?

Priprava na obvezne e-račune naj ne bo omejena zgolj na preverjanje, ali obstoječi program omogoča izdelavo datoteke XML.

Podjetja naj najprej popišejo svoje tokove računov: koliko računov izdajo in prejmejo, koliko imajo domačih in čezmejnih transakcij, katere vrste računov uporabljajo ter po katerih kanalih jih trenutno izmenjujejo.

Nato naj pri ponudniku računovodskega ali ERP-programa preverijo:

  • podporo standardu e-SLOG in evropskim standardom,
  • povezovanje s ponudniki e-poti,
  • avtomatski uvoz prejetih računov,
  • povezovanje z naročilnicami, dobavnicami in prevzemi,
  • elektronsko potrjevanje,
  • obdelavo povratnih sporočil,
  • elektronsko hrambo in
  • revizijsko sled.

Pregledati bo treba notranje akte, zlasti pravilnik o računovodstvu, pravila likvidacije računov, pooblastila, postopke elektronske hrambe, upravljanje dostopov ter ravnanje ob nedelovanju sistema. Spremembe bodo lahko potrebne tudi v pogodbah s kupci, dobavitelji, računovodskimi servisi, ponudniki ERP-rešitev in ponudniki elektronske hrambe. Smiselno bo določiti standard izmenjave, trenutek dostave, odgovornost za napake in postopke ob tehničnih motnjah. Testiranje naj se začne dovolj zgodaj, najprej z večjimi kupci in dobavitelji, nato pa postopoma tudi z drugimi poslovnimi partnerji.

Poseben izziv za računovodske servise

Računovodski servisi bodo morali prilagoditi lastne procese, hkrati pa bodo pogosto sodelovali pri uvajanju rešitev za svoje stranke. Jasno bo treba določiti, kdo je formalni prejemnik e-računa, kdo upravlja uporabniške pravice, spremlja zavrnitve, skrbi za hrambo in odgovarja za pravilnost matičnih podatkov. Samodejen prejem računa v računovodski program še ne pomeni, da je bil račun tudi vsebinsko pregledan, potrjen in pravilno knjižen. Uvedba e-računov zato ne zmanjšuje pomena notranjih kontrol, temveč zahteva njihovo še natančnejšo ureditev.

Ključni datumi

  • 1. april 2027: začetek uporabe določb, ki urejajo ponudnike e-poti;
  • 1. oktober 2027: vzpostavitev javnega seznama ponudnikov e-poti;
  • 1. januar 2028: začetek obvezne izmenjave e-računov med poslovnimi subjekti za domače dobave blaga in storitev.

Uvedba obveznih e-računov bo vplivala na skoraj vse poslovne subjekte v Sloveniji, ne glede na njihovo velikost ali status za DDV.

Leto 2026 je primerno za popis procesov, preverjanje informacijskih rešitev in pripravo načrta uvedbe. Leto 2027 pa bo moralo biti namenjeno izvedbi, povezovanju s ponudniki e-poti in praktičnemu testiranju.

Obvezni e-računi tako niso le nova administrativna zahteva, temveč pomemben korak k avtomatiziranemu, sledljivemu in učinkovitejšemu digitalnemu poslovanju.

***

Pravna podlaga: Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), Uradni list RS, št. 85/2025.

***

Članek prikazuje ureditev, znano na dan 25. julija 2026. Pred dejansko uvedbo bo treba preveriti še podzakonske predpise, tehnične specifikacije ter aktualna navodila Ministrstva za finance, FURS in UJP.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj