13. 08. 2013

Vir in informacije: Finance, 11. 6. 2013, www.finance.si, Avtor: Stane Petavs

Niso redki podjetniki, ki zaprejo s. p., ko jim zmanjka posla, ko ga dobijo, pa ga spet odprejo

 »Projektno« odpiranje in zapiranje s. p. je smiselno, če je podjetniku vseeno za zavarovalno dobo (njeno osnovo), kar je - vsaj za mlajše in glede na prevladujoč obupni gospodarski položaj - gotovo drugotnega pomena. Stroške zavarovanja in druge stroške tako plačujejo le takrat, ko imajo posel, ko pa ga ni, si s statusom podjetnika ne delajo stroškov, četudi jim pokojninska doba ne teče. Če je s. p. tudi podlaga za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, znašajo mesečni prispevki okrog 300 evrov, kar je za mnoge kar velik znesek.

Večina podjetnikov zapre podjetje zato, ker ne zmorejo več plačevati prispevkov za socialno zavarovanje, zaradi plačilne nediscipline ali zato, ker so dobili zaposlitev.

Zakonske možnosti

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) omogoča tak »projektni« pristop v podjetniški aktivnosti posameznika. Podjetnik mora le paziti, da ima poravnane obveznosti do države, če odpira podjetje številka dve, saj pri postopku registracije podpiše izjavo, da nima neporavnanih obveznosti iz prejšnjih poslovanj, kar davčna uprava preverja.

Stroški računovodje

Ob zaprtju s.p. je treba Davčni upravi RS oddati (zaključni) davčni obračun in AJPES letno poročilo, s čimer ima podjetnik verjetno stroške računovodskega servisa.

Sam postopek izbrisa s. p. iz poslovnega registra ni težaven in poteka prek sistema e-VEM, kjer s. p. dobi potrdilo o odjavi iz poslovnega registra. Težava nastopi na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer se mora s. p. odjaviti iz socialnega zavarovanja. ZZZS namreč poleg obrazca odjave zahteva tudi novo osnovo za zavarovanje. Če torej nima nove »službe« oziroma pogodbe o zaposlitvi, se mora zavarovati vsaj kot občan.

To ne velja za tako imenovane popoldanske s. p., ki so zavarovani na kakšni drugi podlagi, in ne iz opravljanja dejavnosti, zato tudi zaprtje s. p. ne povzroči posledic v smislu osnove za socialno zavarovanje.

Zapiranje popoldanskega s. p. najbolj smiselno

Prav pri zadnjih je najpreprosteje in najbolj smiselno zapiranje s. p., saj tudi njim vsak mesec nastanejo stroški iz pavšalnih prispevkov (36,72 evra). Praksa pa kaže, da s. p. zapirajo vsi tisti, katerih prihodki ne omogočajo kritja stroškov socialnega zavarovanja (minimalen strošek je 300 evrov), stroškov vodenja poslovnih knjig v računovodskem servisu in stroškov vodenja poslovnega računa pri banki.

Mirovanje s. p.

AJPES že dlje časa ugotavlja, da bi bilo treba za opravljanje nekaterih dejavnosti v zakonu o gospodarskih družbah in (ali) v novem zakonu o poslovnem registru urediti status »mirovanja« samostojnih podjetnikov in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Domnevno so izbrisi in vnovični vpisi tudi posledica opravljanja sezonske dejavnosti (vulkanizerstvo, servisiranje smuči ...).

Sestava izkazov

Računovodsko in davčno gledano je ob zaprtju s. p. treba sestaviti končno računovodsko poročilo in obračun davka od dohodkov iz dejavnosti. Stroškovno je to precej težko opredeliti. Najbrž redkokateri računovodski servis ta opravila zaračuna v celoti, čeprav mora seveda biti poročilo sestavljeno z vso potrebno skrbnostjo in odgovornostjo. Velikokrat se zgodi, da takemu s. p. niti ne morete ničesar zaračunati, ker je preprosto brez sredstev. V primerih odpiranja in zapiranja prevladujejo s. p., katerih dejavnost je, računovodsko gledano, preprosta - prevladujejo storitve, morda celo delo za enega samega naročnika, in s tega vidika je tudi sestava izkazov nekoliko bolj enostavna. Seveda pa se ob »projektnem« odpiranju s. p., če gre za delo le za enega naročnika, poudarja vprašanje neodvisnosti razmerja med naročnikom in izvajalcem. Če bi se izkazalo, da o neodvisnem razmerju ni mogoče govoriti, bi lahko pri davčnem pregledu prišlo tudi do drugačne opredelitve razmerja in s tem do drugačne obdavčitve.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj