19. 05. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 14. 5. 2026, www.findinfo.si

Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki v enem zakonodajnem aktu posega v deset različnih zakonov ter uvaja tri sklope začasnih ukrepov. Zakon zajema področja davčnega prava, socialnih prispevkov, pokojninskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij, davka na dodano vrednost, zdravstvene dejavnosti in gostinstva. Zaradi širine posegov in medsebojne povezanosti posameznih rešitev je za razumevanje učinkov zakona potrebna sistematična obravnava po vsebinskih sklopih.

Prenova obdavčitve dohodka iz dejavnosti

Jedro davčnih sprememb zadeva nov sistem normiranih odhodkov za samostojne podjetnike in druge zavezance iz dejavnosti. Spremenjena 48. in 59. člen ZDoh-2 vzpostavljata dvotirni sistem priglasitve, ki ločuje zavezance glede na njihov zavarovalni status v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Zavezanec, ki je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev, sme priglasiti ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki, če njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 150.000 eurov. Za zavezance, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, je prag postavljen pri 70.000 eurih. S tem zakonodajalec nagrajuje zavezance, ki so v sistem socialnega zavarovanja vključeni celovito, in hkrati omejuje dostop do pavšalnega režima za tiste, ki dejavnost opravljajo kot dopolnilno ali občasno aktivnost.

Novi 59. člen uvaja progresivno lestvico normiranih odhodkov. Za polno zavarovane samozaposlene znašajo normirani odhodki 80 % prihodkov do 100.000 eurov, 70 % za del med 100.000 in 120.000 eurov ter 40 % za del med 120.000 in 150.000 eurov. Nad tem pragom se normirani odhodki ne priznavajo. Za zavezance brez polnega zavarovanja je lestvica strožja: 80 % do 50.000 eurov, 70 % med 50.000 in 70.000 eurov, nad 70.000 eurov pa normiranih odhodkov ni. Kmečka gospodinjstva ohranjajo ugodnejši režim z 80 % normiranimi odhodki, a z zgornjim limitom 120.000 eurov na nosilca oziroma člana, vključenega v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Zakonodajalec dodatno uvaja prisilni izstop iz sistema normiranih odhodkov: dvanajsti odstavek 48. člena določa, da mora zavezanec preiti na ugotavljanje dejanske davčne osnove, če povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let preseže ustrezni prag. Ta mehanizem preprečuje vztrajanje v pavšalnem režimu ob trajno visokih prihodkih.

Poleg prenove normiranih odhodkov zakon znižuje davčno stopnjo od dohodka iz oddajanja premoženja v najem s 25 % na 15 % (4. člen). Za najemodajalce, ki stanovanje oddajajo mladim do 30. leta ali družinam z otroki do 18. leta, stopnja znaša le 5 %, pod pogojem, da najemnik v nepremičnini dejansko biva in ima prijavljeno stalno prebivališče. Gre za izrazito ciljno usmerjen ukrep, ki spodbuja ponudbo najemnih stanovanj za demografsko prioritetne skupine.

Spremenjeni členi ZDoh-2 se uporabljajo za davčna leta od vključno 1. januarja 2026. Zavezancem, ki so za leto 2026 že oddali davčni obračun brez priglasitve normiranih odhodkov, zakon v 49. členu omogoča naknadno priglasitev s popravkom obračuna do 30. junija 2026 oziroma v tridesetih dneh po uveljavitvi zakona, če ta začne veljati po 15. juniju 2026.

Uvedba kapice za socialne prispevke in znižanje osnov za samozaposlene

Novi 6.a člen ZPSV uvaja zgornjo mejo osnove za obračunavanje prispevkov za socialno varnost v višini 7.500 eurov mesečno za vse zavezance in vse vrste prispevkov. Presežni del osnove je prost prispevkov. Ukrep, ki se začne uporabljati 1. julija 2026, predstavlja sistemski premik, saj slovenski sistem socialnih prispevkov doslej ni poznal zgornje omejitve. Učinek bo najizrazitejši pri visoko plačanih zaposlenih in pri samozaposlenih z visokimi dohodki, ki bodo razbremenitev občutili neposredno.

Vzporedno z uvedbo kapice zakon v novem 145.a členu ZPIZ-2 uvaja znižano zavarovalno osnovo za samozaposlene in kmete, katerih letni prihodek ne presega letne minimalne plače. Za te zavezance se osnova določi največ v višini 45 % minimalne letne plače. Zavezanec lahko osnovo dodatno zniža za 20 %, vendar le, če dejanski dobiček ne preseže znižane osnove za več kot 20 %; sicer se mu v naslednjem obdobju osnova poviša za 20 %. Ukrep je omejen na enkratno uporabo v obdobju 24 mesecev. Ta rešitev naslavlja dolgoletno problematiko nesorazmerno visokih prispevkov za samozaposlene z nizkimi dohodki, čeprav bo učinkovitost ukrepov odvisna od natančne implementacije in nadzora s strani FURS.

Preureditev pokojninskega sistema: dvojni status in ukinitev delne pokojnine

Zakon temeljito spreminja ureditev razmerja med delom in upokojitvijo. Ukinjen je institut delne pokojnine (črtani 39.a člen in dosedanji tretji do peti odstavek 40. člena ZPIZ-2), nadomesti pa ga novi 115.a člen, ki uvaja tako imenovan dvojni status: zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po tretjem ali četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, lahko hkrati nadaljuje z delom in prejema 100 % pokojnine.

Ureditev vsebuje več varovalk. Tretji odstavek 115.a člena izključuje osebe, ki pogoj pokojninske dobe izpolnjujejo le z dodano dobo. Šesti odstavek odtegne izplačilo za čas začasne zadržanosti z dela, daljše od 30 dni. Deseti odstavek pogojuje izplačilo s poravnanimi prispevki za socialno varnost. Deveti odstavek nadalje določa, da se čas dela med uživanjem 100 % pokojnine ne upošteva za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe, s čimer zakonodajalec preprečuje kumuliranje bonusov.

Prehodna določba v 53. členu zagotavlja, da dosedanjim prejemnikom delne pokojnine, izplačila dela pokojnine in sorazmernega dela pokojnine zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati 100 % pokojnine s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona. Dosedanji prejemniki delne pokojnine obdržijo pravico do izbire med izplačilom usklajenega zneska pokojnine, odstotnim povečanjem ali ponovno odmero.

Spremembe na področju delovnih razmerij

Novi 119.a člen ZDR-1 vzpostavlja mehanizem prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Pogodba preneha veljati po samem zakonu, delavec pa lahko najpozneje 90 dni pred tem pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja. Delodajalec se mora do predloga opredeliti v 30 dneh; če tega ne stori, se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji. Delavcu je zagotovljeno sodno varstvo v 30 dneh od odgovora delodajalca.

Za delavce, ki pogoje za pokojnino izpolnjujejo že na dan uveljavitve zakona oziroma jih bodo izpolnili do 31. decembra 2026, velja enoletni prehodni rok, v katerem se morajo z delodajalcem dogovoriti o nadaljevanju ali pa jim delovno razmerje preneha.

Začasna neuporaba Zakona o gostinstvu (ZGos-1)

Zakonodajalec z 42. členom ZIURS zamrzne uporabo celotnega ZGos-1 in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov od uveljavitve zakona do 31. decembra 2026. V tem obdobju se ponovno uporablja predhodni ZGos z vsemi podzakonskimi predpisi, kot so veljali 31. decembra 2025. Gre za precedenčen ukrep, s katerim zakonodajalec de facto suspendira zakon, ki je bil sprejet manj kot leto pred tem.

Določbe 43. do 46. člena urejajo prehodne roke za posamezne institute ZGos-1. Rok za dopolnitev podatkov v registru nastanitvenih obratov se prestavi na 30. junij 2027. Soglasja solastnikov za kratkotrajni najem, pridobljena pod prejšnjim režimom, ostanejo veljavna do 31. decembra 2027 oziroma do treh let od pridobitve. Za leto 2027 je oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem časovno neomejeno. Takšna ureditev odpira vprašanje, ali gre za preprosto podaljšanje prehodnega obdobja ali za implicitno revizijo normativnih rešitev ZGos-1, katerih praktična izvedljivost se je izkazala za problematično.

Ukrepi na področju zdravstva

Zakon posega v tri zdravstvene zakone. Spremembe ZZDej na novo urejajo pogoje za delo zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih. Spremenjen 53.b člen ohranja zahtevo po predhodnem soglasju delodajalca, a uvaja podrobnejše pogoje: osemurna tedenska omejitev dela zunaj javnega zavoda (z možnostjo šestmesečnega povprečenja), obvezna vsebina soglasja in razlogi za preklic. Spremenjen 53.c člen ureja sklepanje podjemnih pogodb z zdravstvenimi delavci, pri čemer prepoveduje sklepanje takih pogodb z lastnimi zaposlenimi, razen za državne presejalne programe in posebne programe, ki jih določi minister.

Na področju ZZVZZ zakon v spremenjenem 86. in 87. členu omejuje regresno pravico ZZZS: malomarnost nadomesti s hudo malomarnostjo, višina regresnega zahtevka pri hudi malomarnosti pa je omejena na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove. Sprememba bo razbremenila delodajalce, ki so doslej tvegali neomejene regresne zahtevke tudi pri nižjih stopnjah krivde.

DDV: nižja obdavčitev živil in energentov

Spremembe ZDDV-1 prenašajo nabor osnovnih živil (pšenična moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter živila za posebne zdravstvene potrebe) iz splošne 9,5-odstotne v posebno nižjo 5-odstotno stopnjo DDV. Enako velja za semena, sadike ter gnojila živalskega ali rastlinskega izvora. Sprememba se začne uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona, prehodno pravo pa ureja obračun DDV za delno opravljene dobave in predplačila.

Ločeno od trajnih sprememb zakon omogoča vladi, da s sklepom za največ devet mesecev zniža DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo na 9,5 %, ob hkratni zagotovitvi regulacije cen.

Ocena in odprta vprašanja

ZIURS je po obsegu in raznolikosti posegov zakon, ki presega običajni okvir interventne zakonodaje. Združitev strukturnih davčnih reform, pokojninskih sprememb, začasnih DDV-ukrepov in zamrznitve celotnega ZGos-1 v enem aktu otežuje parlamentarno razpravo o posameznih rešitvah in onemogoča celovito javno posvetovanje.

Več odprtih vprašanj zahteva pozornost v fazi implementacije. Prehodni rok za priglasitev normiranih odhodkov za leto 2026 je izjemno kratek, saj se izteče 30. junija 2026 oziroma trideset dni po uveljavitvi zakona. Uvedba kapice za prispevke pri 7.500 eurih mesečno bo imela posledice za vzdržnost pokojninske blagajne, ki jih zakon ne kvantificira. Zamrznitev ZGos-1 odpira vprašanje pravne varnosti za izvajalce, ki so se že začeli prilagajati novemu režimu. Na področju zdravstva ostaja nejasno razmerje med spremenjenimi določbami ZZDej o soglasjih in podjemnih pogodbah ter obstoječimi pogodbami, sklenjenimi pod prejšnjim režimom, čeprav prehodno pravo določa, da obstoječa soglasja in pogodbe veljajo do poteka.

*Opozorilo: Zakon še ne velja, prav tako pa se napoveduje referendum. 

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj