05. 05. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 4. 2026, www.findinfo.si, Avtor: dr. Lidija Robnik

Povračil stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnega prebivališča (najbližjega postajališča) do mesta opravljanja dela.

Plačilo potnih stroškov ureja več predpisov, med njimi Zakon o delovnih razmerjih (dalje ZDR-1) in kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v posameznih panogah. ZDR-1 predpisuje, da mora delodajalec delojemalcu zagotoviti povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela.

Potni stroški so pogosto pomemben strošek za delodajalce in pravica delojemalca, ki jo določa zakonodaja.

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja spreminja najvišji znesek, do katerega se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne vključuje v davčno osnovo.

Pomembno je poudariti, da uredba ne določa obveznosti delodajalcev ali pravic delojemalcev glede povračila stroškov prevoza. Prav tako ne posega v način obračuna potnih stroškov, če so te pravice opredeljene v veljavnih kolektivnih pogodbah dejavnosti ali določbe v pogodbah o zaposlitvi.

Delojemalec spremeni stalno prebivališče

Običajno mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati.

Običajno prebivališče se uvršča, kot prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela.

V primeru, da delojemalec spremeni stalno prebivališče, ki ga je imel ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 predpisano, da se v primeru, da se iz razlogov na strani delojemalca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča.

Delojemalec ima pravico do povračila povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali se sporazume z delodajalcem.

Prevoz na delo in z njega, ki je iz običajnega ali začasnega prebivališča je potrebna izjava delojemalca.

Primer 1: Delojemalec je na delovnem mestu v enem tednu prisoten manj kot 5 delovnih dni, in ne prihaja iz običajnega prebivališča. Upošteva se tisto, od koder prihaja na mesto opravljanja dela en dan manj, kot opravi delovnih dni v tednu.

Primer 2: Delojemalec, ki je je v enem tednu trikrat prisoten na delovnem mestu, se prizna prihod iz drugega prebivališča, če je delojemalec prišel od tam na mesto opravljanja dejavnost vsaj dvakrat.

Primer 3: Delojemalec je prisoten na delovnem mestu več kot 5 delovnih dni (delovna sobota, nedelja, praznik), se drugo prebivališče upošteva, če je delojemalec od tam prišel vsaj štirikrat. Pri več kot je 5-dnevni delovni tednik je merilo za priznavanje drugega prebivališča enako kot pri 5-dnevnem delovnem tedniku.

Stalno ali občasno prebivališče

Prebivališča, ki ni najbližje mestu opravljanja dela, delavec vozi vsaj 4-krat tedensko, se to prebivališče lahko šteje za običajno prebivališče.

V tem primeru se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza z oddaljenega prebivališča. 

Preverjanje oziroma dokazovanje stalnega ali občasnega prebivališča

Za preverjanje ali dokazovanje običajnega prebivališča je odgovoren plačnik (delodajalec).

V primeru davčnega nadzora, če bi se ugotovilo da je bil glede na običajno prebivališče in število prihodov na delo in odhodov z dela v kakem mesecu izplačan večji znesek povračila, kot ga dovoljuje Uredba, bi bil plačnik davka (delodajalec) materialno in kazensko odgovoren za nepravilen izračun.

Delodajalec mora podati pisno izjavo, kolikšna je dejanska razdalja med njegovim običajnem prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Primer 1: Delojemalec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ga opravlja na več lokacijah:

• občasno na sedežu delodajalca,
• na različnih lokacijah zaradi narave dela (dnevno ali v posameznih dnevih).

Delojemalec je opravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z njega in če uporablja zasebno vozilo, ki je v njegovi lasti, je upravičen do povračil kilometrine v višini 0,21 € za vsak polno prevožen kilometer.

Primer 2: Delojemalec je prišel iz običajnega prebivališča na začasno lokacijo, kjer opravlja delo. Efektivni delovni čas se mu začne šteti, ko prispe na ustrezno lokacijo in se zaključi, ko lokacijo zapusti in se vrača v običajno prebivališče. Povrnejo se mu stroški prevoza na in z dela. Čas prihoda na delo in odhoda z dela se obravnava, da je to prosti čas delojemalca. 

Primer 3: Delojemalec je začel opravljati delo na terenu pri različnih strankah in uporablja svoje zasebno vozilo, za kar mu delodajalec obračuna in izplača kilometrino, se prevoženi kilometri lahko smatrajo, kot službena pot.

Pogoj: izdan, potrjen in dokumentiran potni nalog iz katerega mora biti razvidna odobritev s strani delodajalca za prevoz z zasebnim vozilom. V primeru, da so vsi pogoji izpolnjeni, se prevoz od običajnega prebivališča do prve stranke šteje za službeno pot.

Pomembno je, da pri sedežu prve stranke ne gre z mesto opravljanja dela in se dnevno ponavlja. To so stroški prevoza na delo in z njega.

Povračilo kilometrine ali mesečne vozovnice javnega prevoza

 Vrednost kilometrine za prevoz na delo in z njega znaša 0,21 € za vsak:

• polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela,
• dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Skupni znesek potnih stroškov za prevoz na delo do višine 140 € mesečno, ki se ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je delojemalce na delovnem mestu prisoten vsaj en dan v mesecu.

V primeru, da  višina potnih stroškov preseže 140 € mesečno, so ti stroški neobdavčeni, če:

• preračun prevoza na delo in z njega upoštevan znesek 0,21 € za vsak polni prevožen kilometer in se je delojemalec vsak dan pripeljal na sedež delodajalca.

Primer 1: Vrednost mesečne vozovnice je 90 €. Delojemalec je bil prisoten na delovnem mestu 20 delovnih dni. Vrednost vozovnice ni osnova za boniteto.

Primer 2: Vrednost mesečne vozovnice je 90 €. Delojemalec je bil prisoten na delovnem mestu 1 delovni dan Vrednost vozovnice ni osnova za boniteto.

Primer 3: Delojemalec je bil prisoten na delovnem mestu 21 delovni dni. Vrednost kilometrine je bila 120 km x 21 dni x 0,21 € / km =  529,20 €. Vrednost povračila prevoza ni osnova za boniteto.

Primer 4: Vrednost mesečne vozovnice je 240 €. Delojemalec je bil prisoten na delovnem mestu 15 delovni dni. Vrednost kilometrine je bila 60 km x 15 dni x 0,21 € / km = 189 €. Vrednost 51 € (240 € - 189 €) je osnova za boniteto.

Kmalu bo objavljen tudi 2. del članka - Stroški prevoza na delo in z njega.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj