05. 05. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 19, 3. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Izobraževanje je bodisi pravica bodisi dolžnost delavca, ki jo delavec ima oziroma jo pridobi na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. Izobraževanje delavcev in pravica do odsotnosti delavca z dela zaradi izobraževanja sta urejeni v 170. in 171. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). 

Na podlagi prvega odstavka 170. člena ZDR-1 ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Citirani člen določa pravico in dolžnost delavca, da se izobražuje, izpopolnjuje in usposablja bodisi zaradi potreb delovnega procesa bodisi zaradi ohranitve zaposlitve. Med drugim citirani člen prav tako določa dolžnost delodajalca, da delavcu omogoči, da se delavec izobražuje z namenom ohranitve zaposlitve ali se izobražuje zaradi potreb delovnega procesa.[1]

Za opredelitev pojmov izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se je možno opreti na definicije opredeljene v Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD).[2] Na podlagi prvega odstavka 30. člena ZUTD izhaja, da se izobraževanje izvaja kot neformalno in formalno. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela, ohranitev zaposlitve ter uspešen razvoj kariere in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe. Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.[3] Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja, ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.[4] Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.[5] Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.[6] Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.[7]

Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa, zakon ali kolektivna pogodba ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. V skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev ima delodajalec pravico delavca napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, delavec pa ima pravico, da sam kandidira.[8]

Trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem se določijo s pogodbo o izobraževanju oziroma s kolektivno pogodbo.[9] Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje iz razlogov iz drugega odstavka 170. člena ZDR-1, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec. Čas izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavca iz prejšnjega stavka se tako šteje v delovni čas.[10]

Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s 170. členom ZDR-1, kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.[11] Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prvega odstavka 171. člena ZDR-1 ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.[12]Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s 170. členom ZDR-1, ima pravico do plačane odsotnosti z dela v skladu z drugim odstavkom 171. člena ZDR-1.[13]

Vir: mag. Suzana Pisnik, Ali se čas izobraževanja delavcev všteva v delovni čas, FinD-INFO članki

***

• [1] Sara Bagari, Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Marijan Debelak, Biserka Kogej Dmitrovč, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Aljoša Mežnar, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Mojca Tancer Verboten, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2024, str. 1099.
• [2] Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1, 47/15 - ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 - odl. US, 189/20 - ZFRO, 54/21, 172/21 - ZODPol-G, 54/22, 59/22 - odl. US, 109/23, 62/24 - ZUOPUE, 70/25 in 83/25.
• [3] Kot to določa drugi odstavek 30. člena ZUTD.
• [4] Kot to določa tretji odstavek 30. člena ZUTD.
• [5] Kot to določa četrti odstavek 30. člena ZUTD.
• [6] Kot to določa peti odstavek 30. člena ZUTD.
• [7] Kot to določa šesti odstavek 30. člena ZUTD.
• [8] Kot to določa drugi odstavek 170. člena ZDR-1.
• [9] Kot to določa tretji odstavek 170. člena ZDR-1.
• [10] Kot to določa četrti odstavek 170. člena ZDR-1.
• [11] Kot to določa prvi odstavek 171. člena ZDR-1.
• [12] Kot to določa drugi odstavek 171. člena ZDR-1.
• [13] Kot to določa tretji odstavek 171. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj