14. 04. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 6, 4. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Nov Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki velja od 1. januarja 2026 je med drugimi interventnimi ukrepi posegel tudi v koriščenje pravice do nadomestila med začasno odsotnostjo zaradi bolezni oz. bolniške odsotnosti. Pri tem velja izpostaviti, da gre za širši sistemski ukrep, saj prinaša novosti vsem, v koriščenje bolniške odsotnosti, vključenih deležnikov - torej tako zaposlenim t.j. zavarovancem, ki koristijo pravice iz naslova bolniške odsotnosti, medicinskemu osebju, kot tudi delodajalcem.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 28. členu določa, da imajo pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela vse zaposlene osebe v Republiki Sloveniji, ne glede na vrsto (domači ali tuj) delodajalca, pa tudi osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic in družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, če plačujejo prispevek od osnove, določene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Med tem, ko 30. člen ZZVZZ določa višino nadomestila glede na vrsto bolniške odsotni, pa 35. člen ZZVZZ določa tudi kdaj se izplačevanje nadomestila zadrži in kdaj zavarovanec do nadomestila ni več upravičen. Tako se izplačevanje nadomestila zadrži, če zavarovanec:

• neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel;
• se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo.

ZDIUPZ je z 18. členom posegel v dosedanje izvajanje 35. člena ZZVZZ, saj odslej zavarovanec ni upravičen do nadomestila za bolniško odsotnost, če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo in če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela iz 22. člena ZDIUPZ.

Tako še vedno velja, da izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter poda navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem (npr. režim gibanja, strogo ležanje, počitek, sprehodi). Pri tem pa izbrani osebni zdravnik ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju:

• zapiše odločitev za začasno zadržanost od dela, razlog in trajanje zadržanosti v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca;
• seznani zavarovanca z navodili o ravnanju in jih vnese v portal za paciente v upravljanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali javnega podjetja, ter jih elektronsko posreduje tudi na elektronski naslov zavarovanca
• pisno seznani delodajalca z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, iz katerih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, preko sistema za podporo poslovnim subjektom, torej portala SPOT oz. na zahtevo delodajalca do začetka vzpostavitve izvajanja te tehnične možnosti.

Zavarovanec, ki v centralni zbirki o pacientih ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam in sicer prek druge informacijske poti, za katero je soglašal (npr. sporočilo na telefonsko številko) ali na drug način (npr. kopija iz zdravstvene dokumentacije).

V skladu s 5. odstavkom 22. člena ZDIUPZ se zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela nahaja na naslovu svojega prebivališča, ki ga lahko zapusti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana, ki je ne izvaja na naslovu svojega prebivališča, sobivanja ali če izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni, da odhod z naslova prebivališča ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. V navedenih primerih torej lahko zavarovanec med začasno zadržanostjo od dela zapusti kraj svojega prebivališča, vendar le če izbrani osebni zdravnik to določi z navodili o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela.

S predlogom Pravilnika o navodilih o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela (v nadaljevanju predlog Pravilnika), s katerim mora Zavod za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (Zavod) v treh mesecu po začetku veljavnosti ZDIUPZ določiti podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, se bodo podrobneje določila ravnanje v času začasne zadržanosti od dela.

Tako mora osebni zdravnik določiti navodila o ravnanju med začasno nezmožnostjo za delo se glede na zdravstveno stanje zavarovanca ali zdravstvenega stanja družinskega člana (v primeru nege) in sicer tako, da prispevajo k čimprejšnji povrnitvi njegove zmožnosti za delo in njegovi vrnitvi na delo oz. okrevanju družinskega člana.

Predlog Pravilnika v 4. členu določa, da se v primeru začasnega prebivališča kot naslov začasne zadržanosti od dela upošteva naslov začasnega prebivališča, pri čemer mora zavarovanec sporočiti osebnemu zdravniku naslov prebivališča hkrati, ko mu sporoči razlog začasne zadržanosti od dela, in sicer tako, da se osebno zglasi v ambulanti osebnega zdravnika, po telefonu, s sporočilom prek portala za paciente ali prek druge elektronske poti, ki je namenjena komunikaciji med zavarovancem in osebnim zdravnikom.

Navodila zajemajo tudi režim gibanja zavarovanca, kjer lahko osebni zdravnik tudi določi, da se zavarovanec v obsegu in na način, kot je določen v navodilih o ravnanju, lahko giba v kraju prebivališča oziroma izven kraja prebivališča. V skladu s 7. členom predloga Pravilnika lahko zavarovanec med začasno zadržanostjo tudi odide v državo, ki ni država njegovega prebivališča, če imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija z odločbo dovoli ta odhod zaradi opravljanja zdravstvenih storitev zavarovancu ali drugega opravičljivega osebnega razloga zavarovanca (npr. smrt v družini, če je zavarovančevo zdravstveno stanje takšno, da ne more sam poskrbeti za osnovna življenjska opravila, vendar v Republiki Sloveniji nima družinskih članov, bolezen ožjega družinskega člana, nujno urejanje administrativnih postopkov v tujini, ki jih zavarovanec ne more opraviti po pooblaščencu) in če odhod v drugo državo ne vpliva negativno na zdravstveno stanje.

V skladu z 2. odstavkom 22. člena ZDIUPZ po novem pa zavarovancu nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela ne pripada od dneva ugotovljene kršitve, o čemer odloča Zavod v skladu s 84. členom ZZVZZ. Obdobje, v katerem nadomestila ne prejema, traja do izteka začasne zadržanosti od dela, vendar ne dlje kot 30 dni. Ne glede na navedeno, pa se v primeru kršitve zavarovanca nadomestilo zavarovancu ob prvi kršitvi ne odvzame, če je od zadnje kršitve minilo več kot pet let.

Za konec velja omeniti, da 33. in 34. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določata, da mora zaposleni opravljata delo vestno in v skladu z navodili, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delovno razmerje traja tudi v času bolniške odsotnosti, sodi vsako ravnanje zaposlenega v nasprotju z namenom začasne nezmožnosti za delo, za kršenje osnovnih obligacijskih razmerij. Navedeno tudi delodajalcem omogoča izvajanje nadzora in ugotavljanje upravičenosti odsotnosti v okviru spoštovanja režima gibanja, ki ga je predpisal osebni zdravnik in uveljavljanje ukrepov. Tako lahko delodajalec v skladu s splošnimi določbami Obligacijskega zakonika (OZ) ugotavlja tudi premoženjsko škodo iz naslova neupravičenih stroškov nadomeščanja ali motenj delovnega procesa, v primeru zavajanja delodajalca z namenom izkoriščanja bolniške odsotnosti pa ne gre zgolj za delovno-pravni spor, temveč gre lahko celo za kazensko odgovornost zaposlenega, ki se obravnava po 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) kot goljufija.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj