07. 04. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1, 4. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Prejšnji mesec je začel veljati Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), ki je z namenom spodbujanja pripadnosti zaposlenih, korenito posegel v dosedanjo prakso udeležbe delavcev v dobičku.

Kot izhaja iz imena, zakon sledi načelu prostovoljnosti in enakosti, kar pomeni, da morajo biti v shemo pod enakimi pogoji vključeni vsi delavci. V skladu z 8. členom ZUDDob-1 bo delavec lahko uveljavljal to pravico, če bo družba sklenila pogodbo z vsemi delavci in pod enakimi pogoji. Pri tem pa lahko pogodba pogojuje pravico do udeležbe pri dobičku družbe z obdobjem zaposlenega v delovnem razmerju v poslovnem letu, ki pa ne sme presegati šestih mesecev.

Pobudo za sklenitev pogodbe lahko podajo delavci, reprezentativni sindikat v družbi, svet delavcev, delavski zaupnik ali predstavnikov delavcev, poslovodstvo ter družbeniki ali delničarji. Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za eno ali več poslovnih let.  Pri tem pa novi ZUDDob-1 pogojuje sklenitev pogodbe, če temeljni akt družbe določa, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku ali pa tako odloči skupščina s posebnim sklepom, ki ga sprejme z navadno večino zastopanega osnovnega kapitala. Na podlagi sklepa poslovodstvo družbe pripravi načrt o delitvi dobička delavcem med drugim določa tudi:

• ene ali več shem udeležbe pri dobičku za posamezno poslovno leto (denarno, družbeniško ali delniško);
• da se delavcem razdeli najmanj 5 odstotkov čistega poslovnega izida, ustvarjenega v posameznem poslovnem letu;
• rok izplačila pripadajočega zneska;
• merila za določitev pripadajočega zneska dobička.

V zvezi z merili mora namreč poslovodstvo upoštevati, da se najmanj 30 odstotkov in največ 90 odstotkov deleža dobička nameni delavcem in sicer tako, da se ga razdeli glede na delež bruto mase plač posameznega delavca v skupni bruto masi plač za leto, za katerega se deli dobiček, ter da se najmanj 10 in največ 70 odstotkov tega deleža razdeli sorazmerno glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, za katerega se dobiček deli. Pri opredelitvi meril pa lahko poslovodstvo tudi upošteva povprečno oceno individualne delovne uspešnosti delavca za obravnavano poslovno leto in druga merila, ki se v družbi uporabljajo, vendar ta ne smejo preseči 30 odstotkov deleža dobička, namenjenega delavcem.

Poslovodstvo se tako lahko odloči za denarno shemo t.j. razdelitev dobička v denarju, družbeniško shemo ali delničarsko shemo. V kolikor se družba odloči za družbeniško ali delniško shemo, delavci s tako pridobljenimi poslovnimi deleži ali delnicami ne smejo razpolagati tri leta od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička, prav tako pa poslovodstvo družbe tudi poda predlog za vpis prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem ali delnicami v sodni register, po poteku treh let pa predlog za izbris prepovedi razpolaganja. Pri poslovnih deležih ima družba pri prodaji poslovnih deležev predkupno pravico, ki ima prednost pred predkupno pravico družbenikov iz četrtega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V primeru delnic pa je potrebno upoštevati določbe 330. člena ZGD-1.

Pogodba se lahko sklene za delitev dobička za preteklo poslovno leto, če je sklenjena v poslovnem letu, v katerem je skupščina družbe sprejela sklep o uporabi dobička za to poslovno leto. Po 27. členu ZUDDob-1 pa mora poslovodstvo najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku ministrstvu posredovati to pogodbo oziroma mu v istem roku posredovati sklep o udeležbi delavcev pri dobičku, kadar je udeležba urejena na podlagi sklepa skupščine.

V skladu s prehodnimi določbami ZUDDob-1 lahko družbe, ki so registrirale pogodbe o udeležbi pri dobičku še v skladu s starim Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), te pogodbe uporabljajo še za udeležbo delavcev pri dobičku za poslovno leto 2026, pri čemer se jim bodo tudi še davčne olajšave ter olajšave pri prispevkih za socialno varnost upoštevale v skladu z določbami starega ZUDDob. Prav tako pa tudi velja izpostaviti, da družba lahko sklene pogodbo oziroma sprejme sklep o udeležbi delavcev pri dobičku po novem ZUDDob-1 šele po prenehanju veljavnosti pogodb, sklenjenih na podlagi ZUDDob.

Novi ZUDDob-1 namreč določa ugodno davčno obravnavo tako zaposlenim kot tudi družbi s sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, prav tako pa so izplačila plačila socialnih prispevkov oproščena. V primeru uporabe denarne sheme bodo izplačila delavcev v denarju v času njihove zaposlitve in največ dvakrat v poslovnem letu v skladu s 31. členom ZUDDob-1 obdavčena s 30 odstotno davčno stopnjo. V primeru izplačila v delnicah ali deležih pa s 25 odstotno davčno stopnjo oz. tako kot določajo določbe obdavčitve kapitala po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V skladu z 29. členom ZUDDob-1 pa navedenih davčnih ugodnosti ne morejo prejemniki koristiti v letu, v katerem so že koristili posebno davčno obravnavo dohodkov, ki jih je izplačal delodajalec in s tem delodajalcem povezana oseba, če gre za posebno vrednotenje bonitete, zagotovljene v obliki zagotovljene pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, ali posebno davčno obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij po ZDoh-2, ali če gre za dohodke izplačane zaposlenim po Zakonu o lastniški zadruga delavcev (ZLZD).

Družbe bodo v skladu s 30. členom ZUDDob-1 lahko uveljavljale zmanjšanje davčne osnove v višini 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička iz preteklega poslovnega leta oz. največ v višini davčne osnove ugotovljene v tekočem davčnem obdobju v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), če je povprečna mesečna bruto plača (7. člen ZDUBBob-1) v družbi v poslovnem letu, za katerega se določa udeležba pri dobičku:

• višja od povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi dosega najmanj 70 % rasti povprečne mesečne bruto plače, ki so jo v predhodnem poslovnem letu dosegle družbe v istem oddelku standardne klasifikacije dejavnosti po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ali
• višja od 120 % povprečne mesečne bruto plače v zasebnem sektorju v predhodnem poslovnem letu in če rast povprečne mesečne bruto plače v družbi presega povprečno letno stopnjo inflacije v Republiki Sloveniji v predhodnem poslovnem letu po podatkih SURS.

Pri tem pa prehodne določbe v 41. členom ZUDDob-1 določajo tudi omilitev navedenih pogojev pri delitvi dobička za poslovni leti 2025 in 2026, če je rast povprečne mesečne bruto plače v družbi v poslovnem letu, za katerega se določa udeležba pri dobičku, v primerjavi s predhodnim poslovnim letom:

• višja ali enaka 50 odstotkov rasti povprečne mesečne bruto plače po dejavnostih (prva alineja prejšnjega odstavka ali 7. člena ZUDDob-1), ali
• višja ali enaka polovici povprečne letne stopnje inflacije (druga alineja prejšnjega odstavka ali 7. člena ZUDDob-1).

Za konec v času priprav na skupščine torej velja izpostaviti, da morajo družbe, ki želijo omogočiti zaposlenim udeležbo pri delitvi dobička že za poslovno leto 2025, pravočasno sprejeti  pogodbo oziroma ustrezen skupščinski sklep o uporabi dobička po določilih ZUDDob-1 še letos.

Vir: mag. Mojca Kunšek, Še je čas, da se uredi udeležba zaposlenih v dobičku leta 2025 po novem ZUDDob-1, FinD-INFO članki.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj