24. 03. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 18, 3. 2026, www.findinfo.si, Avtor: Tanja Bohl

Letni dopust in regres za letni dopust sta temeljni pravici delavca iz delovnega razmerja. Namen letnega dopusta je zagotoviti delavcu počitek in obnovo delovne sposobnosti, regres pa predstavlja finančno podporo delavcu pri izrabi dopusta. Obe pravici ureja predvsem Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), dodatno pa ju lahko podrobneje določajo tudi kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi.

Pravica do letnega dopusta v skladu s 159. členom ZDR-1 nastane s sklenitvijo delovnega razmerja. Minimalno trajanje letnega dopusta določa zakon in znaša štiri tedne, pri čemer se trajanje dopusta določa glede na delavčevo razporeditev delovnega časa, torej glede na število delovnih dni v tednu. Poleg zakonskega minimuma lahko zakon ali kolektivne pogodbe določajo dodatne dni dopusta za določene kategorije delavcev, kot so starejši delavci, invalidi, delavci z otroki ali delavci z daljšo delovno dobo.

Delodajalec mora vsako leto delavcu odmeriti letni dopust za tekoče koledarsko leto in ga pisno v skladu s 160. členom obvestiti najkasneje do 31. marca. Če delavec v koledarskem letu ne opravlja dela celotno leto, na primer zaradi zaposlitve med letom ali prenehanja delovnega razmerja, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, kot določa 161. člen ZDR-1. Sorazmerni del se izračuna glede na število mesecev zaposlitve, pri čemer delavec pridobi 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega leta izrabiti vsaj dva neprekinjena tedna. Koliko dejanskih dni letnega dopusta to pomeni, je odvisno od konkretne razporeditve delovnega časa, bistveno pa je, da je delavec dva zaporedna tedna odsoten z dela. Preostanek letnega dopusta se lahko v dogovoru z delodajalcem izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega leta. Če pa delavec zaradi dolgotrajne odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ne more izkoristiti dopusta do tega roka, ima v skladu s 162. členom ZDR-1 pravico, da preostanek neizkoriščenega dopusta izkoristi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos dopusta.(2)

Delodajalec lahko v svojih internih aktih podrobneje uredi način izrabe letnega dopusta – kako delavci planirajo izrabo, kdo mora letni dopust odobriti itd. Pri tem pa je pomembno, da upošteva zakonsko ureditev in morebitno dodatno ureditev iz kolektivnih pogodb. Zakon samo glede načina izrabe letnega dopusta kot pravilo določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. To pomeni, da praviloma letnega dopusta delavec ne more izrabljati popolnoma po svoji voljo, niti mu ga ne more enostransko odrediti delodajalec. Dodatno zakon za starše šoloobveznih otrok predvideva pravico, da najmanj en teden letnega dopusta izrabijo v času šolskih počitnic. Poleg tega imajo vsi delavci pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Kolektivne pogodbe pa pogosto določajo več dni, ki jih delavci lahko izrabijo po svoji izbiri. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta v času šolskih počitnic in na dan, ki ga sam določi, samo če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.(3)

Kolektivni dopust lahko delodajalec določi enostransko zaradi potreb delovnega procesa, vendar mora pri tem še vedno spoštovati pravico delavca do letnega dopusta zaradi počitka, rekreacije ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Načrtovan kolektivni dopust je del letnega razporeda delovnega časa, o katerem mora delodajalec obvestiti sindikat in delavce pred začetkom koledarskega leta, delavca pa lahko o njem obvesti tudi v okviru odmere letnega dopusta. Delodajalec mora delavcu omogočiti, da vsaj del dopusta izrabi po lastni izbiri.

Posebna dilema se pojavi pri delavcu, ki se zaposli med letom in njegov sorazmerni del letnega dopusta ne zadošča za pokritje celotnega kolektivnega dopusta. V takem primeru je potreben dogovor med delodajalcem in delavcem. Če delovni proces poteka in je podjetje odprto, je najbolj priporočljiva rešitev, da delavec v tem času opravlja delo. Možen je tudi dogovor, da se delovni čas v tem okviru začasno prerazporedi – torej, da v naslednjem obdobju opravi več dela in v povprečju doseže polni delovni čas v referenčnem obdobju, ali pa gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca, pri kateri ima delavec pravico do 100-odstotnega nadomestila plače.

Pravica do letnega dopusta je absolutna pravica delavca, zato se ji delavec ne more odpovedati niti enostransko niti sporazumno z delodajalcem. Izjava delavca o odpovedi tej pravici bi bila neveljavna, prav tako bi bile nične določbe morebitnega sporazuma, s katerim bi se delavec odpovedal dopustu ali privolil v krajši dopust, kot mu pripada po zakonu ali kolektivni pogodbi. Prav tako med trajanjem delovnega razmerja ni dovoljeno izplačati denarnega nadomestila namesto dejanske izrabe letnega dopusta, saj je njegov namen zagotoviti počitek ter varovati zdravje in varnost delavca. Denarno nadomestilo je izjemoma dopustno le ob prenehanju delovnega razmerja, če delavec v času trajanja delovnega razmerja letnega dopusta ni mogel izrabiti.(4)

Tesno povezana z letnim dopustom je pravica do regresa za letni dopust, ki je urejena v 131. členu ZDR-1. Regres pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in ga delodajalec mora izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa kasnejše izplačilo zaradi nelikvidnosti delodajalca. Zakon določa tudi minimalni znesek regresa, ki ne sme biti nižji od minimalne plače. Če ima delavec pravico le do sorazmernega dela dopusta, mu pripada tudi sorazmerni regres, pri čemer se sorazmerni znesek izračuna glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu.

Posebno vprašanje predstavlja obdavčitev regresa, ki jo ureja Zakon o dohodnini.(5) Regres, izplačan v skladu z zakonskimi pogoji, je do višine 100% povprečne plače v Sloveniji oproščen plačila dohodnine, kar delavcu zagotavlja polno neto vrednost regresa.(6)

Razumevanje pravil o letnem dopustu in regresu je pomembno tako za delodajalce kot za delavce. Delodajalcem omogoča pravilno načrtovanje dela in izpolnjevanje zakonskih obveznosti, delavcem pa zagotavlja učinkovito uveljavljanje njihovih pravic ter varstvo njihovih interesov.

***

• [1] 162. člen ZDR-1.
• [2] 163. člen ZDR-1.
• [13 164. člen ZDR-1.
• [4] Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami
• [5] 44. člen ZDoh-2.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj