10. 02. 2026

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 4, 2. 2026, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Ena izmed precej odmevnih novosti, ki jih je prinesla novela ZUTD-I, je ukrep spodbujanja opravljanja dela delavca pred upokojitvijo s krajšim delovnim časom.

Po novem 67.b členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), na katerega se sklicuje 58. člen novele ZUTD-1I, bosta lahko delodajalec in polno zaposleni delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, od 1. januarja 2026, s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorila, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Tako zaposleni delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 - torej kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Ne glede na navedeno, pa delavec in delodajalec v spremembi pogodbe o zaposlitvi določita znesek osnovne plače delavca, ki mora biti v višini 90 % zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas pred spremembo pogodbe. Od tako določene osnovne plače v višini 90 % zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas, se obračunajo tudi vsi prispevki delavca in delodajalca. Stroški delodajalca torej izhajajo od osnove v višini 90 % zneska osnovne plače. V skladu z 158. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) se bo za ugotovitev pokojninske osnove v višini 100% plača, ki jo je delavec prejel po 67.b členu ZDR-1, preračunala na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, ter se bo obdobje krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo upoštevalo, kot da je delavec delal s polnim delovnim časom.

Spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa 80-90-100 lahko delavec in delodajalec predlagata in dogovorita kadarkoli tekom trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas. Za sklenitev spremembe pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k obstoječi pogodbi o zaposlitvi lahko poda predlog bodisi delavec bodisi delodajalec, pri čemer pa je pomembno, da mora biti sklenitev prehoda na delo s krajšim delovnim časom, podana s soglasjem obeh strani. Na podlagi dogovorjene spremembe, pa bo delodajalec izvedel odjavo delavca iz zavarovanja in ga prijavil v zavarovanje z novo zavarovalno podlago (122).

Ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi je tudi določitev dnevnega ali tedenskega delovnega časa in razporeditev delovnega časa, čeprav ZDR-1 ne določa natančneje na kakšen način se delovni čas razporedi v primeru koriščenja ukrepa 80-90-100. Ne glede na posebnost pogodbe o delu s krajšim delovnim časom, pa je pri tem potrebno upoštevati tako kolektivno pogodbo, kot tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogovorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.

Delavec, ki dela krajši delovni čas ima vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja za polni delovni čas. Tako mu pripada polni regres, letni dopust pa sorazmerno številom dni, ko delavec dela. Prav tako pa lahko delavec s krajšim delovnim časom koristi tudi pravice do izplačila dela pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) in sicer v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

V skladu s četrtim odstavkom 67.b člena ZDR-1 pa tak delavec ne more podati soglasja k nadurnemu delu, niti z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela (pogodba o avtorskem delu, dopolnilno delo ipd.)

Delavec in delodajalec lahko skleneta pogodbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Prav tako pa tega ukrepa v skladu z 73. členom ZDR-1 ne more koristiti poslovodna oseba družbe, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba ali oseba, ki je že sedaj zaposlena za krajši delovni čas od polnega.

Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. V skladu z določbami drugega odstavka 26. člena ZDR-1 se za družinskega člana šteje:

• zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti,
• otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• starši - oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter
• bratje in sestre.

Pri tem se šteje, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se štejejo tudi lastniški deleži povezane osebe, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

Velja izpostaviti, da pogodbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom lahko delavec sporazumno z delodajalcem tudi kadarkoli prekine in nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi. Tako v primeru sklenitve pogodbe s krajšim delovnim časom, kot v primeru razveze takšne pogodbe, je potrebno soglasje obeh – tako delavca, kot tudi delodajalca.

V skladu z zadnjim odstavkom tega člena pa lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovori tudi delavec, ki bo v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. Pri čemer se bo v nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let pogoj starosti za delavca zvišal vsako leto za tri mesece.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj