ZDIUPZ potrjen: strožji režim bolniških odsotnosti in finančne spodbude za urgentno medicino

ZDIUPZ potrjen: strožji režim bolniških odsotnosti in finančne spodbude za urgentno medicino

06. 01. 2026

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 19. 12. 2025, www.findinfo.si

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 17. decembra 2025, sprejel Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki v slovenski pravni red posega z naborom ukrepov za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ključna novost je ureditev nadzora nad začasno zadržanostjo od dela, zakon pa prinaša tudi nove pravne podlage za financiranje specializacij in urejanje jezikovnih zahtev za zdravstvene delavce.

Osrednji del zakona (EPA 2605-IX) redefinira obveznosti zavarovancev in zdravnikov v času bolniškega staleža. Po 22. členu ZDIUPZ mora zdravnik zapisati navodila o ravnanju med zadržanostjo v dokumentacijo in jih vnesti v portal za paciente (npr. strogo ležanje, počitek, dovoljeni sprehodi), s čimer bo seznanjen tudi delodajalec, seveda brez razkritja diagnoze. Zakon eksplicitno določa, da se mora zavarovanec nahajati na naslovu bivališča, ki ga sme zapustiti le za obisk zdravnika ali če mu zdravnik to izrecno dovoli. Kršitev teh navodil ali opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo po novem 18. členu pomeni izgubo pravice do nadomestila od dneva ugotovljene kršitve.

Problematika absentizma v Sloveniji je dosegla kritično točko, kar je bil glavni vzrok za sprejem teh restriktivnejših določb. Po podatkih ZZZS so se izdatki za nadomestila plač v zadnjem desetletju drastično povečali in v letu 2024 presegli 639 milijonov evrov, kar ogroža vzdržnost zdravstvene blagajne. Stopnja bolniškega staleža v Sloveniji, ki po podatkih NIJZ dosega 5,97 %, sodi v sam evropski vrh, pri čemer posebej izstopa dolgotrajna odsotnost z dela. Slovenija je edina članica EU, kjer bolniški stalež ni časovno omejen. Nekateri delavci so zato na bolniški tudi po več let. Razmahnile pa so se tudi bolniške za »podaljšanje vikenda«, ob petkih in ponedeljkih. Takšno stanje povzroča hude motnje v delovnih procesih gospodarskih družb in javnega sektorja. Novi zakon s formalizacijo "laičnega nadzora" in strožjim omejevanjem gibanja poskuša zajeziti ta trend in preprečiti zlorabe socialnih transferjev.

Z namenom reševanja kadrovske stiske v urgentnih centrih zakon uvaja posebno mesečno spodbudo v višini 1.000 evrov bruto za zdravnike, ki jim bo v letih 2026 in 2027 prvič odobrena specializacija iz urgentne medicine, z izplačili za celotno trajanje specializacije. Na področju kadrovanja zakon določa tudi jezikovne standarde: zahtevana raven znanja slovenskega jezika za diplomirane medicinske sestre in magistre farmacije je B2, za bolničarje-negovalce pa B1, pri čemer zakon začasno določa nižje ravni znanja slovenščine do 31. decembra 2027. Prav tako je javnim zavodom omogočeno sklepanje pogodb z zunanjimi izvajalci za določene storitve (npr. laboratorij, zobotehnika) za obdobje do 12 mesecev, če teh ne morejo zagotoviti sami.

Praktični vpliv

Zakon prinaša takojšnje obveznosti za delodajalce in vodstva zdravstvenih zavodov. Delodajalci morajo nemudoma revidirati svoje pravilnike o nadzoru bolniške odsotnosti, saj bodo pisna navodila osebnega zdravnika postala ključni dokaz v disciplinskih postopkih in postopkih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Javni zdravstveni zavodi, ki izkazujejo kumulativni presežek odhodkov nad prihodki, morajo biti pozorni na izjemno kratek rok za uveljavljanje enkratne finančne pomoči - zahtevek morajo na ministrstvo vložiti v treh delovnih dneh od uveljavitve zakona. Odvetniki, ki svetujejo tujim zdravstvenim delavcem, morajo stranke opozoriti, da so omilitve jezikovnih zahtev časovno omejene do 31. decembra 2027, po tem datumu pa bo potrebno izkazati ustrezno raven znanja slovenščine.

Viri in reference

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj