21. 10. 2025

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 13. 10. 2025, www.findinfo.si, Avtor: mag. Jasmina Potrč

Trideset let star Zakon o gostinstvu (ZGos) bo vendarle zamenjal modernejši naslednik. Po odložilnem vetu Državnega sveta na zakon je Državni zbor vendarle sprejel Zakon o gostinstvu (ZGos-1), ki med drugim omejuje kratkotrajno oddajanje nepremičnin, določa pogoje za takšno oddajanje, prinaša prenovljeno kategorizacijo nastanitvenih obratov ter povečuje vlogo občin pri nadzoru in upravljanju gostinskih dejavnosti.

V uvodnih določbah zakona so natančno opredeljeni pojmi, kot so »ponudnik kratkotrajnega najema«, »sobodajalec«, »pristanišče s privezi za nastanitev«, »počitniške enote delodajalca«, »izvenstandardni nastanitveni obrat« ter seveda gostinska dejavnost. To je izvajanje gostinskih storitev, ki vključuje prehrambno in nastanitveno dejavnost. Prehrambna dejavnost obsega nudenje priprave in strežbe jedi in pijač, primernih za takojšnje uživanje, ter priprave in dostave jedi oziroma pijač, primernih za takojšnje uživanje. Nastanitvena dejavnost obsega nudenje storitve nastanitve gosta, ki pomeni nudenje nočitve ali počitka. V določenih vrstah nastanitvenih obratov nastanitvena dejavnost obsega tudi storitve priprave in strežbe jedi in pijač (3. člen).

V II. poglavju so urejeni pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, ki so v primerjavi s starim zakonom jasneje in podrobneje določeni. Gostinska dejavnost se praviloma opravlja v gostinskih obratih, ki so razvrščeni kot prehrambni ali nastanitveni, izjema velja le za dostavo jedi in pijač. Gostinska dejavnost v stanovanjih je dovoljena le v okviru kratkotrajnega najema (tako 20. do 22. člen) ali turizma na kmetiji (19. člen).

Izvajalci dejavnosti so lahko pravne osebe, samostojni podjetniki, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter ponudniki kratkotrajnega najema. Sobodajalci lahko oddajajo stanovanje največ 180 dni na leto (5. člen). Izvajalci morajo zagotoviti, da prostori, oprema in storitve ustrezajo vrsti in standardom obrata, pogoje pa predpiše minister s pravilnikom (6. člen). Poleg tega morajo izpolnjevati splošne zahteve drugih predpisov, kot so uporabno dovoljenje, varnost živil ter varnost in zdravje pri delu.

Gostinski obrati morajo biti jasno označeni z osnovnimi podatki, vrsto obrata, kakovostno kategorijo in identifikacijsko številko (7. člen). Obratovalni čas mora biti določen in objavljen, gostje pa morajo obrat zapustiti najkasneje v 30 minutah po koncu obratovalnega časa oziroma v eni uri, če gre za restavracijo, gostilno ali izletniško kmetijo. Cene morajo biti razvidno označene, cenik pa mora vsebovati podatke o vrstah in količinah jedi in pijač ter o morebitnih dodatnih stroških.

V nadaljevanju so v 2. in 3. oddelku urejeni vrste in posebni pogoji za prehrambno in nastanitveno dejavnost. Najpomembnejša novost pri prehrambni dejavnosti je jasna razvrstitev vrst obratov (na primer restavracija, gostilna, okrepčevalnica, kavarna, slaščičarna itd.), pri čemer podrobnejše pogoje za posamezno oznako določi minister s pravilnikom. S pravilnikom se bo prav tako določil tudi okvir rednega obratovalnega časa najmanj med 6. in 22. uro ter največ med 6. in 2. uro zjutraj naslednjega dne, bo pa lahko občina s splošnim aktom za določena območja redni čas podaljšala, če ima za to utemeljene razloge (vendar nikoli prek 2. ure), in določila pogoje ter merila za podaljšani čas na podlagi posamičnih soglasij (11. člen). Občina lahko soglasje razveljavi, če bi pristojni organi s pravnomočnimi odločbami pri izvajalcu prehrambne dejavnosti ugotovili najmanj dve kršitvi javnega reda in miru ali določb novega zakona, ki sta posledica obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Občina lahko vnaprej določi do pet dni v letu, ko je podaljšano obratovanje možno brez soglasja (prazniki, občinski praznik, tradicionalni dogodki).

Zakon v 12. členu določa pogoje za premične prehrambne obrate, občina pa lahko določi dodatne pogoje (na primer število, tip ponudbe) ter celo območja in obdobja za delovanje izven prireditev, po potrebi tudi s predhodnim soglasjem.

Na področju nastanitvene dejavnosti zakon v 13. členu na novo in zelo podrobno našteva vrste obratov (od hotela, penziona in apartmaja do »glampa«) ter posebej ureja počitniške enote za posebne kategorije oseb (na primer počitniške enote delodajalca, sindikata itd.). Kategorizacija v kakovostne kategorije nastanitvenih objektov se označuje z zvezdicami (oziroma jabolki pri turističnih kmetijah, pri čemer je najvišja kategorija zlato jabolko), ki jih na podlagi meril in standardov določi neodvisni strokovnjak (15. člen). Določeni so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati ta ocenjevalec, usposabljanje, register ocenjevalcev in strokovni nadzor.

Eden osrednjih premikov nove zakonodaje sta digitalizacija in centralizacija evidenc. Sobodajalci so se že sedaj morali pred začetkom opravljanja oddajanja stanovanja vpisati v poslovni register (24. člen), novi zakon pa vzpostavlja enoten, informatiziran register nastanitvenih obratov pri AJPES-u, v katerega morajo biti vpisani vsi izvajalci nastanitvene dejavnosti, vključno z zasebnimi sobodajalci, pristanišči in počitniškimi enotami delodajalcev (17. in 26. člen). Vsak obrat mora pridobiti enolično identifikacijsko številko, vse spremembe pa se vpisujejo v 15 dneh. To omogoča boljši nadzor nad obratovanjem, lažje pobiranje turistične takse in boljšo sledljivost podatkov, hkrati pa pomeni dodatno administrativno obveznost za manjše ponudnike.

Zakon ureja tudi obratovalni čas nastanitvenih obratov (18. člen) ter določa posebne pogoje za turizem na kmetiji (19. člen) in za oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem (20. člen). Prav glede tega je bilo ob sprejemanju zakona največ polemik in razprav: z zakonom se namreč v občinah, kjer primanjkuje stanovanj, uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni. Občina lahko določi časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem od 30 do 270 dni v koledarskem letu. Poleg časovne omejitve zakon določa stroge pogoje za opravljanje dejavnosti: obvezen vpis v register, pridobitev identifikacijske številke, soglasje najmanj 75 odstotkov etažnih lastnikov stavbe ter soglasje lastnikov mejnih stanovanj. Kratkotrajno oddajanje ni dovoljeno v oskrbovanih stanovanjih (20. do 22. člen).

Poleg omenjenih bistvenih vsebinskih sprememb prinaša zakon še več drugih novosti, na primer nova pravila za turizem na kmetiji (19. člen), usklajevanje določb z zakonodajo o varnosti živil in graditvi objektov (6. člen), dostop občin do podatkov e-turizma (IV. poglavje), inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona (občinska inšpekcija nadzira sobodajalce, stanovanjska inšpekcija pa soglasja etažnih lastnikov in prepoved v oskrbovanih stanovanjih - 33. člen), v prehodnih določbah pa je urejena veljavnost obstoječih soglasij in kategorizacij.

Zakon bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, nekateri deležniki pa že napovedujejo ustavno presojo zakona.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj