Vlada se je seznanila z izhodišči za pripravo sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

Vlada se je seznanila z izhodišči za pripravo sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

23. 09. 2025

7 0
Koristnost članka
7 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Urad vlade za komuniciranje, 18. 9. 2025, www.gov.si

Vlada se je 18. septembra 2025 seznanila z izhodišči za pripravo sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Med drugim se predlaga razmislek o prilagoditvi pogojev za vstop in obstoj v t. i. sistemu normirancev z zvišanjem zgornje meje prihodkov. Vlada bo izhodišča posredovala v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet.

Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je poenostavljen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, smo ga v preteklosti večkrat prilagodili. Nazadnje so ga prilagodili s spremembo Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero so med drugim znižali prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov. V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, je bilo izpostavljeno predvsem, da zniževanje pragov za vstop in obstanek v sistemu negativno motivacijsko vpliva na posameznike, da bi širili svojo dejavnost.

Z namenom, da se lahko podjetniki v čim večji meri posvetijo svojemu delu in ustvarjanju dodane vrednosti, ob tem pa ne izgubljajo časa z administrativnimi opravili, se posledično predlaga vnovičen razmislek o spremembi sistema normiranih odhodkov. Predlaga se dodaten razmislek o tem, da se prag za vstop v sistem normirancev poviša s 30.000 evrov na 50.000 evrov prihodkov za t. i. popoldanske normirance oziroma s 60.000 evrov na 120.000 evrov za t. i. polne normirance, skladno s tem pa bi se povišal tudi prag za izstop sistema na 50.000 evrov pri t. i. popoldanskih normirancih oziroma na 120.000 evrov pri t. i. polnih normirancih. S tem bi se zagotovilo, da samostojni podjetniki kljub širitvi poslovanja še vedno lahko ostanejo v sistemu normiranih odhodkov in posledično ohranijo administrativno enostaven način ugotavljanja davčne obveznosti.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj