16. 09. 2025

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 16. 9. 2025, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, kot to izhaja iz prvega odstavka 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.[1] Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.[2]

Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v 159. členu ZDR-1, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.[3] Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.[4] Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.[5]

Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.[6]

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna, kot to izhaja iz prvega odstavka 162. člena ZDR-1.[7] Dva tedna je potrebno razlagati kot dva koledarska tedna, to je štirinajst (14) dni, ne glede na število delovnih dni v tednu za posameznega delavca.[8]

Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.[9] V konkretnem primeru gre za pravico delodajalca in njegove pristojnosti glede organiziranja delovnega procesa, pri čemer se ob lažjem planiranju izrabe letnega dopusta planirajo tudi druge morebitne načrtovane obveznosti na delovnem mestu kot so upokojitve, starševski dopusti, menjave zaposlitve, itd.[10]

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.[11] Sicer je temeljno pravilo, da bi se naj tekoči letni dopust izkoristil v tekočem koledarskem letu za katerega je namenjen, vendar se v praksi to redko zgodi.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti kakšne bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 162. člena ZDR-1.[12] Gre za novost, ki jo je uvedla novela ZDR-1D in sicer je ta odstavek bistveno spremenil prejšnjo ureditev. Namreč pred novelo ZDR-1D je veljalo, da se sme izjemoma prenesti v naslednje leto celotni dopust (ne samo število dni letnega dopusta, ki ostanejo od celotnega dopusta, zmanjšanega za dva tedna) najkasneje do 31. decembra in ne do 30. junija, kot to določa tretji odstavek 162. člena ZDR-1, po noveli ZDR-1D pa najkasneje do 31. marca leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je mogoče prenos, če delavec letnega dopusta v koledarskem ali prenosnem letu ni mogel izrabiti zaradi izrabe katerega drugega dopusta, do katerega je upravičen po zakonu (na primer zaradi starševskega, materinskega ali očetovskega dopusta, zaradi bolezni, ali katerega drugega dopusta v skladu s predpisi na področju zdravstvenega, invalidskega ali starševskega zavarovanja). Navedeno pomeni, da se dopust, ki je bil delavcu na primer priznan v letu 2024, lahko na podlagi četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 prenese v leto 2026 in ga bo moral delavec izkoristiti do 31. marca 2026.[13]

Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.[14] Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.[15]

***

• [1] Kot to določa tretji odstavek 159. člena ZDR-1.
• [2] Kot to določa četrti odstavek 159. člena ZDR-1.
• [3] Kot to določa prvi odstavek 160. člena ZDR-1.
• [4] Kot to določa drugi odstavek 160. člena ZDR-1.
• [5] Kot to določa tretji odstavek 160. člena ZDR-1.
• [6] Kot to določa peti odstavek 160. člena ZDR-1.
• [7] Kot to določa prvi odstavek 162. člena ZDR-1.
• [8] Sara Bagari, Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Marijan Debelak, Biserka Kogej Dmitrovč, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Aljoša Mežnar, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Mojca Tancer Verboten, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2024, str. 1061.
• [9] Kot to določa drugi odstavek 162. člena ZDR-1.
• [10] Sara Bagari, Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Marijan Debelak, Biserka Kogej Dmitrovč, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Aljoša Mežnar, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Mojca Tancer Verboten, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2024, str. 1061.
• [11] Kot to določa tretji odstavek 162. člena ZDR-1.
• [12] Kot to določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1.
• [13] Sara Bagari, Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Marijan Debelak, Biserka Kogej Dmitrovč, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Aljoša Mežnar, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Mojca Tancer Verboten, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2024, str. 1061 - 1062.
• [14] Kot to določa peti odstavek 162. člena ZDR-1.
• [15] Kot to določa šesti odstavek 162. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj