Poslovni načrt naj odraža tudi ureditev dostopnosti za invalide

Poslovni načrt naj odraža tudi ureditev dostopnosti za invalide

21. 01. 2025

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 5. 12. 2024, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki sicer velja že skoraj dve leti, se osredotoča na izboljšanje dostopa do osnovnih proizvodov in storitev invalidom ter določa obveznost poslovnim subjektom, da prilagodijo potrebam invalidom prostore, naprave in prodajna mesta do 28. junija 2025. V času planiranja poslovanja v letu 2025, je tako skrajni čas, da razmislimo kako bomo to zakonsko obveznost pravočasno izpolnili.

Z ZDPSI se prenaša Direktiva (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (v nadaljevanju Direktiva). Zagotavljanje informacij z možnostjo uporabe uporabniškega vmesnika, ustrezno zasledovanje funkcionalnosti, ob omogočanju podpornih storitev, med katere sodi tudi invalidom primerna dostopnost embalaže in navodil za uporabo proizvodov, bo morala biti v skladu s 3. členom ZDPSI zagotovljena pri proizvodih, kot so računalniki in operacijski sistemi, pametni telefoni in druge komunikacijske naprave, TV oprema, povezana z digitalnimi televizijskimi storitvami, samopostrežni terminali, bankomati in prodajni avtomati (npr. avtomati za plačevanje s karticami v supermarketih), e-bralniki,  avtomati za prodajo vstopnic idr.

Prav tako pa bodo morale storitve v zvezi z elektronsko komunikacijo, dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, spletne strani, mobilne storitve, elektronske vozovnice in storitve dostopa do informacij za storitve letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega prometa, potrošniške bančne storitve, e-knjige in namenska programska oprema, storitve e-trgovine ter druge storitve po Pravilniku o podrobnejših pogojih glede dostopnosti storitev, ki invalidom zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev po 8. členu ZDPSI izpolnjevati pogoje, kot so zagotavljanje dostopnosti, ustrezne informacije na invalidu zaznaven način, z alternativnim prikazom vsebine (npr. prilagoditev pisave, ipd.) ter okoliške infrastrukturo, vključno z dostopnostjo vozil. Pri tem morajo predvsem izvajalci javnih storitev upoštevati tudi načela univerzalne gradnje v skladu z 25. členom Zakona o graditvi (ZG-1) in do 28. junija 2025 izvesti ustrezno rekonstrukcijo dostopa obstoječih stavb do z ZDPSI navedenih storitev, tudi z zgledi po Priročniku o dostopnosti objektov v javni rabi, ki je na voljo na spletni strani Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

V skladu s Pravilnikom dostopnosti proizvodov za invalide, o označevanju in postopku ugotavljanja skladnosti (Pravilnik) bodo morali biti torej proizvodi oblikovani in izdelani tako, da bodo s fizično (ergonomsko) kot tudi funkcionalno prilagoditvijo dostopni in uporabni za invalide z različnimi vrstami invalidnosti (gibalnimi, senzornimi, kognitivnimi idr.) - torej skladni z zahtevami ZDPSI.

Postopek ugotavljanja skladnosti določa 6. člen Pravilnika, ki se navezuje na uporabo Priloge IV > Direktive 2019/882/EUEAA. Pri tem proizvajalec sam odgovarja in zagotovi skladnost proizvodov, za izvedbo postopka pa lahko pooblasti tretjo stran (usposobljen laboratorij).

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvodov s tehnično dokumentacijo in zahtevami glede dostopnosti. Tehnična dokumentacija, vsebuje vsaj splošni opis in seznam harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in ki so uporabljeni v celoti ali deloma, ter opis rešitev, sprejetih za izpolnitev ustreznih zahtev glede dostopnosti iz 4. člena Direktive, kadar ti harmonizirani standardi ali tehnične specifikacije niso bili uporabljeni. V primeru, da so harmonizirani standardi ali tehnične specifikacije le delno uporabljene, je treba v tehnični dokumentaciji navesti dele, ki so bili uporabljeni.

Proizvajalec namesti oznako CE iz navedene direktive na vsak posamezen proizvod, ki izpolnjuje zahteve direktive, ki se uporabljajo ter pripravi pisno izjavo EU o skladnosti za vzorčni proizvod v slovenskem jeziku. Obveznosti proizvajalca pa lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni tudi pooblaščeni zastopnik, pod pogojem, da so navedene v pooblastilu.

Proizvajalci ali pooblaščeni zastopniki so odgovorni za proizvod, ugotovijo, katera zakonodaja se nanaša na proizvod, izvedejo postopke ugotavljanja skladnosti, ugotovijo ali obstajajo harmonizirani standardi, pripravijo tehnično dokumentacijo, pripravijo EU izjavo o skladnosti, navodila in varnostne informacije, ustrezno označijo proizvod (identifikacijska številka, oznaka CE,…) ter zagotovijo sledljivost tehnične dokumentacije 10 let.

Prav tako so odgovorni tudi uvozniki in distributerji, ki zagotovijo, da so proizvodi, ki jih dajo na trg skladni. Naloga uvoznikov je torej tudi preveriti ali je proizvajalec izvedel vse potrebne postopke, zagotoviti tehnično dokumentacijo, EU izjavo o skladnosti, navodila in varnostne informacije z ustrezno označbo skladnih proizvodov, sprejeti ustrezne korektivne ukrepe in sodelovati z nadzornimi organi. Uvoznik pa lahko tudi sam podpiše izjavo, vendar s tem prevzame odgovornosti proizvajalca.

Gospodarski subjekti bodo morali zagotavljati na trgu le proizvode in storitve, ki so skladni z ZDPSI, razen, če prilagoditev zahteva bistvene spremembe samega proizvoda ali storitve ali nalaga nesorazmerno breme. V skladu z 2. členom Pravilnika o merilih za oceno nesorazmernega bremena bo lahko gospodarski subjekt podal oceno nesorazmernega bremena na podlagi naslednjih meril:

  • razmerje med neto stroški gospodarskih subjektov za zagotovitev skladnosti s pogoji glede dostopnosti in skupnimi stroški (odhodki za poslovanje in naložbe v osnovna sredstva) za izdelavo, distribucijo ali uvoz proizvoda ali zagotavljanje storitve;
  • ocenjeni stroški in koristi za gospodarske subjekte, vključno s proizvodnimi postopki in naložbami, v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata količina in pogostost uporabe določenega proizvoda ali storitve;
  • razmerje med neto stroški za zagotovitev skladnosti s pogoji glede dostopnosti in čistim prihodkom gospodarskega subjekta.

Pri tem pa bo upošteval tudi merila, povezana z enkratnimi organizacijskimi stroški in merila, povezana s stroški tekoče proizvodnje in razvoja, ki se upoštevajo pri oceni.

Zahteve ZDPSI pa ne bodo potrebno izpolnjevati nekaterim spletiščem in mobilnim aplikacijam,  mikropodjetjem, ki zagotavljajo storitve in nekaterim področjem železniškega prevoza, katerega urejata Uredba komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18.11.2014 in Uredba komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. 5. 2011.

V skladu s prehodnimi določbami lahko ponudniki storitev še naprej uporabljajo proizvode, ki so jih do sedaj zakonito uporabljali za zagotavljanje podobnih storitev, do 28. junija 2030. Prav tako se pogodbe o storitvah, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, lahko izvajajo do poteka njihove veljavnosti, vendar najdlje do 28. junija 2030, ukrepi za sprejem komunikacije v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili "112" pa se lahko začnejo uporabljati najpozneje od 28. junija 2027.

Nadzor izvajanja določb ZDPSI bodo po posameznih področjih izvajali Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo, Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije in Informacijski pooblaščenec, ki bodo lahko zahtevali predložitev vseh potrebnih informacij in listin, izvedli pregled, zasegli vzorčni proizvod in prepovedali uporabo proizvodov in izvajanje storitev takoj ob ugotovljeni neskladnosti, prav tako pa bodo lahko tudi izrekli plačilo globe za podjetja in samostojne podjetnike.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj