20. 04. 2010

Vir in informacije: Podjetnik, April 2010, www.podjetnik.si, Avtor: Nives Pahor

Iz prakse podjetnikov smo zbrali šest vprašanj. Odgovori nanje vam lahko prihranijo precej slabe volje in časa za izterjavo.

Izterjava je tema, ki je v podjetništvu vedno zanimiva. V sedanjih časih še toliko bolj, saj tudi do včeraj dobri plačniki zamujajo s plačili. Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj o izterjavi in odgovore nanje poiskali pri Marku Repiču, direktorju podjetja Izterjava, ki se vsak dan srečuje z obupanimi podjetniki.

Kdaj začnemo voditi proces izterjave?

Izterjava je zelo kompliciran proces. Če ga ne začnete pravočasno, tvegate, da vam dolžnik ne bo poravnal dolga, saj bo iskal vedno nove izgovore in tako zavlačeval z plačilom. Da izpolnjujete vse pogoje za začetek izterjave, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• izdan račun,
• opravljeno delo brez reklamacij in
• zapadel račun.

Proces izterjave bi se moral začeti voditi že tretji dan po zapadlosti računa, večina upnikov pa tega ne upošteva. V veliki meri upniki nimajo časa oziroma si ga ne vzamejo, da sproti vsaj enkrat tedensko pregledujejo odprte postavke. Večina upnikov svoje odprte postavke preverja vsake tri mesece, vmes pa celo pozabijo, kakšen dogovor so sklenili s kupcem in sploh kakšno delo točno so opravljali. Vsem podjetnikom, ki bi lahko postali upniki, svetujem, da si vzamejo čas za izterjavo ter pravočasno obvestijo svoje dolžnike o zapadlem računu.

Kako naj začnemo terjati dolžnike?

Proces izterjave večina podjetnikov začne s poslanim opominom, kar povzroči izgubo časa in denarja. Mi svetujemo, da se proces izterjave začne s preprostim klicem dolžnika.

Če se dolžnik noče javiti na telefon, pa pošljite opomin.

Ko se vam dolžnik javi, ga povprašajte, ali je prejel račun, ali ima kakšna vprašanja glede računa, ali računu ugovarja in podobno. Če vam pove, da je račun prejel, se pozanimajte o vzrokih, ki so pripeljali do neplačila in o nameravanem času plačila.

Če je očitno, da se dolžnik izmika plačilu oziroma pove, da računa ne bo poravnal, je najpametneje obrniti se na podjetje, ki se profesionalno ukvarja z izterjavo. Ta podjetja imajo namreč velik psihološki učinek in običajno že po prvem vzpostavljenem kontaktu uspejo izterjati denar.

Tukaj pa velja posebno opozorilo, podjetja morajo paziti pri izbiri izterjevalnega podjetja, na katero so se obrnili po pomoč, da izvaja izterjavo na legalen način, brez trdih prijemov za dosego cilja. Zunanji svetovalec naj tudi poroča podjetju o aktivnostih pri izvajanju izterjave.

Kaj če nimamo dokazil o opravljenem delu?

Pred prevzemom vsakega dela ali opravljanja storitve je pametno najprej poskrbeti za dokumentacijo, to je za podpis ustrezne pogodbe, v kateri so opredeljeni bistveni pogoji in zahteve ter pravice in obveznosti naročnika in izvajalca oziroma prodajalca. Dobro je imeti tudi podpisani naročilnico in dobavnico.

Če tega niste storili, pa ste vendar opravili določeno storitev ali prodali določen artikel, se lahko postopek izterjave zaplete. Če dolžnik noče poravnati dolga, čeprav ve in prizna dolg, je edina pot postopek pred sodiščem, kar zahteva veliko časa in seveda denarja. Izstavljen račun je treba zagovarjati oziroma dokazati, kako je terjatev nastala. To lahko dokažete s pomočjo prič in dokumentov ter zapiskov, ki jih je podpisal naročnik.

Kako naj postopamo z dolžnikom, ki zaradi likvidnostnih težav res nima denarja za plačilo?

Poznamo dve vrsti dolžnikov, prvi bi radi poravnali svoje obveznosti pa nimajo sredstev, drugi pa se plačilom izmikajo, čeprav imajo sredstva zanje.

Dolžniki, ki so zaradi dejavnikov, kot so zmanjšan obseg dela, odprte terjatve, izguba zaposlitve, smrt ali druga stanja prišli v likvidnostne težave, ne zmorejo odplačevati svojih obveznosti. Ti dolžniki se običajno želijo dogovoriti z upnikom o odlogu plačila ali o obročnem odplačevanju dolga.

Če dolžnik še posluje, je pametno, da preverite, ali še ima odprte transakcijske račune. V tem primeru se z njim dogovorite o obročnem odplačilu dolga. Dogovorite se na primer, da vam plačuje vsakih 14 dni del dolga in tako počasi zapirajte terjatve.

Ali res lahko pridemo v 48 urah do pravnomočnega sklepa o izvršbi, kot oglašujejo nekatera podjetja?

Pravnomočen sklep je sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Ker pa je na predlog sklepa o izvršbi dovoljenja mogoča pritožba v 8 dneh od prejema, je torej nemogoče dobiti pravnomočen sklep v 48 urah.

Upnik mora najprej vložiti predlog za izvršbo in nato dobiti sklep o dovolitvi izvršbe, kar običajno traja dva do tri dni. Da sklep o izvršbi postane pravnomočen, mora nato preteči pritožbeni rok, ki traja 8 dni od prejema sklepa. Do sedaj napisano kaže, da je nemogoče dobiti pravnomočen sklep v 48 urah, se pravi, da podjetja, ki to oglašujejo z namenom pridobitve posla, zavajajo upnike.

Kaj je bolj učinkovito, izvensodna izterjava ali sodna izterjava?

Izbira načina izterjave je odvisna od časa zapadlosti računa ter od dolžnikovega odziva in vedenja. Izvensodna poravnava pomeni poravnavo brez vmešavanja sodišč, pomeni poravnavo, pri kateri se upnik in dolžnik dogovorita sama oziroma s pomočjo enega od izterjevalnih podjetij. Pravi čas za izvensodno poravnavo je odvisen od več dejavnikov - od višine dolga, če še sodelujete z neplačniki in ali želite nadaljevati poslovanje z dolžnikom.

Pri odločitvi za eno od oblik izterjave je najbolj bistveno, kako hitro želimo priti do svojega denarja. Izvensodna poravnava je v veliki meri plačilo na obroke, je pa res, da vzame bistveno manj časa kakor sodna izterjava in da pri tem ne nastanejo večji stroški. Pri izvensodnem sklepanju je treba paziti pri sestavi izvensodnega dogovora, ki mora vsebovati naslednje elemente:

• podatke upnika ali kdo ga zastopa,
• podatke dolžnika,
• datum, na kateri dan ugotavljata dolg,
• iz kje izvira dolg,
• višino dolga,
• kako se bo poravnaval dolg,
• da dolžnik izvensodni dogovor podpisuje pri lastni volji,
• da se dolžnik zavezuje, da se bo izvensodnega dogovora tudi držal.

Sodna izterjava prek sodišča je po navadi zadnja možnost upnika, pred katero ta izvede celostno izvensodno izterjavo in v njej ne uspe, saj bo dolžniku ob uspešni sodni izterjavi povzročil velike dodatne stroške in bo s tem po vsej verjetnosti izgubil kupca.

Če torej sklenem to vprašanje, je odgovor tak: uporabite tisti način izterjave, ki vam najbolj ustreza. Če je več kot očitno, da se dolžnik izmika poravnavi dolga in sklenitvi dogovora, uporabite sodno izterjavo. Če pa se dolžnik želi dogovoriti in poravnati dolg in če želite obdržati stranko, uporabite izvensodno izterjavo.

Izvensodna ali sodna izterjava, bistveno je, da se vodi sistematično, da smo do dolžnikov vedno prijazni in da skušamo z lepo besedo doseči bistvo, to je poravnavo dolga.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj