25. 10. 2011

Vir in informacije: Podjetnik, September 2011, www.podjetnik.si, Avtor: Boštjan J. Turk

Ko zavračate račun, je pomembno, da to storite v predpisanem roku in da zavrnitev oziroma reklamacijo tudi vsebinsko utemeljite.

Pred časom je neki samostojni podjetnik prejel nenavadno visok mesečni račun za telekomunikacijske in spletne storitve, ki je presegal 200 evrov. Intenzivno je razmišljal, na kakšen način bi sploh lahko porabil toliko denarja za te usluge. Po temeljitem razmisleku je ugotovil, da ni počel nič takega. Račun je čez dobra dva tedna reklamiral, a mu ni kaj dosti pomagalo, saj je od telekomunikacijskega operaterja že kmalu zatem prejel predlog za izvršbo dolžnega zneska. Kmalu so mu poslovni račun blokirali za vsoto 200 evrov, povečano za stroške. Na predlog za izvršbo je vložil ugovor in v njem trdil, da je račun reklamiral, a se na njegovo reklamacijo pri telekomunikacijskem operaterju niso odzvali. Toda upnik je v odgovoru na ugovor zapisal, da je podjetnik račun reklamiral prepozno, zato njegove reklamacije ne morejo upoštevati. Sodišče je upnikovim argumentom pritrdilo.

Neka druga oseba je pri nekem podjetju naročila servis računalnika. Podjetje je servis opravilo pomanjkljivo, zato mu stranka ni hotela plačati računa za opravljeno storitev. Na račun je vložila reklamacijo v osmih dneh od njegovega prejema, na kar se je podjetje odzvalo tako, da je vložilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Z njo je tudi uspelo, saj sodišče ni upoštevalo dolžnikovega ugovora, da je račun reklamiral.

Bodite pozorni na roke

Kaj nas lahko naučita zgornja primera? Prvič, da se je pri reklamacijah, oziroma pri zavrnitvah računov treba držati določenih rokov, na kar moramo biti še posebej pozorni, če prejmemo račun od telekomunikacijskih podjetij (za navadni telefon ali za mobilni telefon). Zakon o elektronskih komunikacijah namreč izrecno določa, da je treba pritožbo, oziroma ugovor na višino zneska na računu vložiti v petnajstih dneh od prejema računa. Če ta rok zamudimo, bo naša reklamacija – četudi morda utemeljena – brezpredmetna, saj bo sodišče verjetno zavzelo stališče, da zaradi procesnih kršitev na naši strani (prekoračitve roka za vložitev reklamacije oziroma za ugovore) našega zahtevka ni treba vsebinsko obravnavati.

In drugič – reklamacija mora biti ne samo pravočasna, ampak tudi vsebinsko kar se da podrobno obrazložena. Kot smo videli pri stranki, ki je podjetju naročila servis računalnika, vložitev pavšalne reklamacije na prejeti račun ni imela zaželenega pravnega učinka. Če nismo zadovoljni z opravljeno storitvijo podjetja, smo storitev dolžni reklamirati v skladu s pravili za uveljavljanje stvarnih napak, ki jih vsebuje obligacijski zakonik. To pomeni, da bi morala stranka, ki je naročila servis računalnika, v reklamaciji izrecno navesti, da računa ne bo plačala, ker je bila storitev servisnega podjetja opravljena pomanjkljivo, to pa denimo zato, ker stranki na računalnik ni namestila protivirusne zaščite, čeprav je bilo tako dogovorjeno. Pa še v tem primeru bi morala stranka reklamirati zgolj del računa (tisti del, ki ustreza vrednosti namestitve protivirusnih programov), ne pa računa v celoti.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj