Neupravičena odsotnost delavca in izplačilo plače

Neupravičena odsotnost delavca in izplačilo plače

25. 02. 2020

16 0
Koristnost članka
16 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 30. 1. 2020, www.findinfo.si, Avtor: Eva Zabukovec, odvetnica

V delovnem razmerju je temeljna obveznost delavca, da opravlja delo, temeljna obveznost delodajalca pa da delavca za opravljeno delo plača.

Kot je to običajno v delovnem pravu, je delavec, kot šibkejša stranka, tudi v zvezi z izplačilom plače dodatno zaščiten skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec je tako dodatno zakonsko omejen glede zadrževanja izplačila plače, kakor tudi pri pobotanju plače delavca z eventualnimi svojimi terjatvami. Iz 136. člena ZDR-1 izhaja, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna, ter da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.

Kako pa je z izplačilom plače, če delavec ne pride na delo in svoje odsotnosti tudi ne opraviči oz. je delavec neupravičeno odsoten z dela?

V dosedanji sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča je prevladovalo stališče, da zakon neupravičene odsotnosti z dela ne določa kot enega izmed razlogov za zadržanje izplačila plače delavcu. Dokler med delavcem in delodajalcem obstaja delovno razmerje, je torej delodajalec dolžan izpolniti svojo temeljno obveznost, i.e. delavcu izplačati plačo, tudi v primeru, ko delavec svoje temeljne obveznosti, i.e. opravljanja dela, ne izpolni. Delodajalec ima v primeru neupravičene odsotnosti delavca možnost uvesti disciplinski postopek ali postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne sme pa zadržati izplačila plače.

Takšno stališče izhaja iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr.št. Pdp 166/2016 dne 9.6.2016, kjer je sodišče sklenilo, da: »Tožena stranka je za tožnika iz naslova plač za sporno obdobje poravnala obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ni pa mu izplačala neto plač, ker tožnik neupravičeno ni prišel na delo. Sodišče prve stopnje takšnemu ugovoru tožene stranke utemeljeno ni sledilo, četudi je ugotovilo, da je bil tožnikov izostanek z dela res neupravičen. Pravilno je poudarilo, da podlaga za utemeljenost zahtevka na izplačilo neto plač ni v 137. členu ZDR-1, ki določa pravico do nadomestila plače v točno določenih primerih, ampak v 136. členu ZDR-1, po katerem lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače samo v primerih, ki so določeni z zakonom, pri čemer neupravičen izostanek ni med temi primeri. Zato tožnik za sporno obdobje utemeljeno zahteva plačilo neto plač.« Na navedeno sodbo se sklicuje tudi Višje delovno in socialno sodišče v sodbi opr.št. Pdp 920/2017 z dne 12.4.2018, ko sklene: » Trditev tožene stranke, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela nima vpliva na ključno dejstvo tega spora, da je med strankama do 24.8.2015 obstajalo delovno razmerje, ki ima za posledico tudi delodajalčevo temeljno obveznost - delavcu izplačati plačo. ZDR-1 za primer neopravljanja dela ne določa sankcije v smislu neizplačila plače. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je kot prvi dan neupravičene odsotnosti štela 24.8.2015, ko je tožnika tudi odjavila iz obveznega zavarovanja. Zato je tožnik upravičen do izplačila plač za julij 2015 in avgust 2015 oziroma za čas do 24. 8. 2015.«

Enako stališče je zavzelo Višje delovno in socialno sodišče tudi v sodbi, opr.št. Pdp 784/2017 z dne 5.4.2018, in sicer sodišče zaključi, da: »Tožena stranka je kot razlog za neizplačilo plač navedla okoliščino, da je zaradi tožničinega ravnanja, ko z njo ni bilo mogoče vzpostaviti kontakta in ni prihajala na delo, štela, da ne obstajajo elementi delovnega razmerja in da je po tožničini volji pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Sodišče prve stopnje je tak ugovor tožene stranke pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Med pravdnima strankama je vse do tožničine upokojitve, kljub tožničini neupravičeni odsotnosti v spornem obdobju, obstajalo delovno razmerje na podlagi veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki niti s strani tožene stranke niti s strani tožnice ni bila odpovedana skladno z določbami ZDR-1. Tožena stranka tožnice ni odjavila iz obveznih zavarovanj. ZDR-1 za primere kršitev delovnih obveznosti določa možnost redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa se je tožena stranka v času tožničine neupravičene odsotnosti ni poslužila.«

Zoper zadevno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča pa je Vrhovno sodišče RS s sklepom opr.št.  VIII DoR 112/2018 z dne 23.8.2018 dopustilo revizijo, in sicer v zvezi z vprašanjem ali je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo, ko ta ne pride na delo in razlogov za svojo odsotnost ne opraviči.

Vrhovno sodišče RS je s sodbo opr.št. VIII Ips 206/2018 z dne 8.10.2019 spremenilo dosedanjo sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, ko je odločilo, da: »Nadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v primerih, ki jih delovnopravna ureditev izrecno predvideva, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne opravlja dela.«

Glede na navedeno stališče Vrhovnega sodišča RS lahko delodajalec zadrži izplačilo neto plače delavcu, ki je neupravičeno odsoten z dela. Vsekakor pa mora delodajalec z ustrezno stopnjo gotovosti ugotoviti ali je delavec res neupravičeno odsoten.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj