Izobraževanje z vidika delovnih razmerij

Izobraževanje z vidika delovnih razmerij

12. 11. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 15. 10. 2018, www.findinfo.si, Avtor: Magdalena Mirkac, specialistka za delovno pravo, Trgotur d.o.o.

Investiranje v znanje izplača najvišje obresti.
Benjamin Franklin

Pravice in dolžnosti delavcev ter delodajalcev glede izobraževanja se urejajo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v drugih delovnopravnih predpisih, v kolektivnih pogodbah dejavnosti, podjetniških kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalcev, najbolj konkretno pa lahko v individualnih pogodbah o izobraževanju.

Izobraževanje kratkoročno in dolgoročno prinaša mnoge pozitivne učinke in dodano vrednost tako za zaposlene, kot za podjetja in končno tudi za celotno družbo. Za delodajalca izobraženi in usposobljeni delavci definitivno predstavljajo dvig produktivnosti in konkurenčno prednost, delavci pa z izobraževanjem širijo svoje sposobnosti ter si povečujejo možnosti za razvoj, napredek  in za zaposlitev na trgu delovne sile.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 170. členu v prvem odstavku določa, da ima delavec pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve  sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti.

170. člen ZDR-1 še določa, da je delodajalec dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa ali če se je z izobraževanjem, izpopolnjevanjem ali usposabljanjem možno izogniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Nadalje ta člen določa pravico delodajalca, da v skladu s potrebami izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev, napoti delavca na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Ta pravica delodajalca po drugi strani pomeni dolžnost delavcev, opustitev obveznega izobraževanja pa predstavlja kršitev delovnih obveznosti. Delavec pa ima tudi pravico, da za izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje sam kandidira.

Izobraževanje v skladu s potrebami delovnega procesa pri delodajalcu kot sestavni del vseživljenjskega učenja je lahko:

  • izobraževanje za pridobitev nove ravni oziroma vrste/smeri izobrazbe (verificirana oblika izobraževanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),
  • usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu),
  • izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in posodabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu).

Pravica do opravičene odsotnosti in pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, je lahko različna, upoštevaje dejstvo v čigavem interesu je izobraževanje.

V primeru, da je delavec napoten na izobraževanje oziroma je izobraževanje v interesu delodajalca, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delodajalec. To so na primer predvsem stroški kotizacije, prevoza, dnevnice in pravica do nadomestila plače. Višina nadomestila je 100 % povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred odsotnostjo (137. člen ZDR-1).

Zaposleni, ki se izobražuje v lastnem interesu, pa bo sicer imel pravico do odsotnosti na dan, ko prvič opravlja izpit, pravice do nadomestila plače pa ne bo imel, razen, če bi bilo posebej drugače dogovorjeno.

Kadar delavec sam kandidira za napotitev na izobraževanje, izpopolnjevanje oziroma usposabljanje, to delodajalca ne zavezuje, da mora delavca tudi obvezno napotiti, vendar pa velja tehten premislek, če bo delavec brez dodatnih znanj, za katere je sam ocenil, da jih potrebuje, še lahko delo opravljal dovolj kvalitetno in v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

Kljub temu, da zakon izrecno ne določa obveznosti za pisno obliko  pogodbe o izobraževanju, je le to, in ob vsaki spremembi tudi aneks, smiselno skleniti vsaj za vsako dolgotrajnejše ali dražje izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje in jasno določiti pravice in dolžnosti delavca med in po izobraževanju. Določi naj se vse glede časa opravičene odsotnosti od dela; glede povračil stroškov izobraževanja in nosilca le teh; časa po zaključenem izobraževanju v katerem mora delavec ostati v delovnem razmerju in glede posledic v primeru predčasne prekinitve oz. neupoštevanja dogovorjenega; glede povračila stroškov, če se izobraževanje ne zaključi; sprememb, ki se lahko delavcu pri delodajalcu obetajo po zaključku izobraževanja itd.

Do izobraževanja so enako upravičeni tudi delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, posebna kategorija upravičencev so tudi invalidi.

V povezavi s to pravico in obveznostjo obenem, pa nadalje 171. člen  ZDR-1 določa pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja. V tem členu je najprej določeno, da  ima delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom (170. člen), kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. V kolikor ta pravica ni podrobneje določena v kolektivni pogodbi, pogodbi o zaposlitvi ali v posebni pogodbi o izobraževanju, ima delavec v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih vsaj pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.

Pravica delavca do napotitve na izobraževanje, izpopolnjevanje oziroma usposabljanje pa torej ni absolutna in je delodajalec ni dolžan omogočiti vsakemu delavcu, ZDR-1 jo namreč veže na interese in potrebe delovnega procesa, pri tem pa mora biti izključena kakršnakoli navezava na osebne lastnosti delavca oziroma kakršna koli diskriminacija.

Delodajalec se v okviru delovnega procesa lahko srečuje še z izvajanjem t.i. poklicnega izobraževanja oziroma vajeništva, z dijaki in študenti na praksi; z usposabljanjem invalida na delovnem mestu itd.

Obstajajo pa še javni razpisi in javna povabila, ki subvencionirajo in omogočajo oziroma zagotavljajo karierno orientacijo zaposlenim s krepitvijo in razvojem kompetenc, najti  pa je tudi vedno več brezplačnih delavnic, ki omogočajo pridobivanje in nadgradnjo znanj.

Zavest o pomenu izobraževanj in težnja po konstantnem pridobivanju novih znanj zaposlenih, prehaja na raven, ko to postaja nekaj povsem samoumevnega, vsakdanjega in potrebnega, nasprotna mišljenja ne morejo prinesti napredka in dolgoročnega uspeha.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj