V spopadu z brezposelnostjo pomembna tudi aktivna politika zaposlovanja

24. 08. 2020

Vir in informacije: STA, 28. 7. 2020, www.sta.si

Epidemija covida-19 je marca sprožila rast brezposelnosti, ki se je sicer junija umirila, a je še vedno krepko nad lansko ravnjo. V spopadu z brezposelnostjo pa lahko v prihodnje pomembno vlogo igra aktivna politika zaposlovanja. Zavod RS za zaposlovanje programe te politike že prilagaja nastalim razmeram.

Porast brezposelnosti

Slovenija je še konec februarja beležila 77.484 registriranih brezposelnih, konec maja pa je to število preseglo 90.000. Junija so se razmere stabilizirale, tako da se je število znova znižalo pod 90.000. Trenutno je v evidenci brezposelnih okoli 89.300. Lani je bilo konec julija uradno brez dela 71.850 oseb.

Vlada je za zaščito trga dela po izbruhu novega koronavirusa sprejela različne ukrepe, najpomembnejša pa sta subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

A tako za zaposlene kot brezposelne je zagotovo pomembna tudi državna aktivna politika zaposlovanja. Gre za nabor ukrepov, namenjenih povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev.

Cilji aktivne politike zaposlovanja sledijo strateškim dokumentom in ukrepom države. Načrt njenega izvajanja za letos je bil sicer sprejet novembra lani, ko o epidemiji še ni bilo ne duha ne sluha, a tudi na tem področju prihaja do sprememb in prilagoditev aktualnim razmeram.

Trenutno 92,8 milijona evrov

V okviru omenjenega načrta je za aktivno politiko zaposlovanja v celotnem letošnjem letu na voljo 92,8 milijona evrov, od tega 31,8 milijona iz integralnega proračuna in 61,1 milijona evrov iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Glede na to, da je v pripravi rebalans proračuna in da so zaradi covida-19 na voljo tudi novi kanali za pridobivanje sredstev na evropski ravni, se bodo te številke verjetno še močno spremenile.

Ukrepe aktivne politike zaposlovanja sicer izvajajo ministrstvo za delo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS ter Zavod RS za zaposlovanje. V domeni slednjega so letos trije ukrepi, ki zajemajo številne programe zaposlovanja.

Zavod je imel za aktivno politiko zaposlovanja lani na voljo 65,2 milijona evrov, letos pa zaenkrat razpolaga z 82,4 milijona evrov.

V letošnjem letu so v programe te politike vključili 11.176 brezposelnih oseb, kar pa je kar 30 odstotkov manj kot lani. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa se namreč več kot dva meseca ni izvajalo raznih usposabljanj, ki potekajo v skupinah, in usposabljanj pri delodajalcih, ki zaradi epidemije niso izvajali svojega delovnega procesa oz. so ga izvajali v omejenem obsegu. Iz enakega razloga je bilo koriščenih tudi manj subvencij za zaposlitev.

V ukrep usposabljanje in izobraževanje je bilo tako letos vključenih 4639 brezposelnih ali 35 odstotkov manj oseb kot lani, v ukrep spodbude za zaposlitev 4158 brezposelnih ali 31 odstotkov manj kot lani, v ukrep kreiranje novih delovnih mest pa 2379 brezposelnih ali šest odstotkov manj kot lani.

Nekateri programi zelo učinkoviti

Z vidika zaposlovanja po zaključnem programu aktivne politike zaposlovanja so se doslej kot zelo učinkoviti izkazali programi usposabljanja, ki potekajo pri delodajalcih oziroma usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus.

Uspešne so tudi druge vrste usposabljanja, kot so nacionalna poklicna kvalifikacija ter neformalno izobraževanje in usposabljanje za voznike, varnostnike, viličariste, varilce, socialne oskrbovalce in druge.

Prav tako dobre rezultate dajejo subvencije za zaposlitev, saj po zaključku subvencioniranja zaposlitve pri delodajalcu ostane zaposlenih okoli 70 odstotkov vključenih v ukrep.

Prilagajanje nastalim razmeram

Pri aktivni politiki zaposlovanja so bili kot ciljna skupina za pridobitev subvencije za zaposlitev dodani tisti, ki so zaposlitev izgubili zaradi epidemije.

Pri nekaterih programih, denimo projektnem učenju mlajših odraslih, so medtem do določene mere prilagodili izvajanje spremenjenim razmeram.

Programoma nacionalna poklicna kvalifikacija ter neformalno izobraževanje in usposabljanje je bila medtem dodana nova ciljna skupina, delavci, ki jim je odrejen skrajšan polni delovni čas. Ti tako poleg rednega dela pri delodajalcu lahko v času vključitve v shemo izkoristijo tudi nekatere možnosti za izboljšanje svojih referenc.

Zavod bo programe aktivne politike zaposlovanja v sodelovanju z ministrstvom za delo tudi v prihodnje prilagajal aktualnim razmeram na trgu dela, kar pomeni, da bo vzpostavljal nove ali prenovljene vrste usposabljanj oziroma izobraževanj. Prav tako bo po potrebi dodajal nove ciljne skupine in kreiral nove programe.

Trenutno je sicer vpet tudi v izvajanje protikoronske zakonodaje. S tega naslova je od delodajalcev za delavce, ki so na čakanju zaradi različnih razlogov, ter delavce, ki so na skrajšanem delovniku, prejel že prek 72.000 vlog. Skupno število prejetih vlog do konca minulega tedna znaša 72.269.



Nazaj