Ali delodajalec lahko enostransko spremeni pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v pogodbo za določen čas?

17. 08. 2020

Na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 22. 7. 2020, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi se torej izjemoma sklene v primerih, če gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1,
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Se pa lahko na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti določi, da manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz 1. odstavka 54. člena ZDR-1.

Pri sklepanju pogodb o zaposlitvi tako obstaja omejitev njihovega sklepanja in sicer delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa ZDR-1 kot to izhaja iz drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Torej, če bi bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z določbami ZDR-1 ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.[1]

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je atipična oblika zaposlovanja, medtem ko pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predstavlja tipično obliko zaposlovanja, čeprav je v današnjem času po mojem mnenju v obratnem razmerju.

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas, če z določbami ZDR-1 ni drugače določeno, kot to izhaja iz 12. člena ZDR-1. Pri tem bi še poudarila, da v primeru, če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Delavec, za katerega se šteje, da ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, z istim delodajalcem ne more zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predhodno ne preneha na enega od zakonitih načinov. Do spremembe pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, v pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko pride na podlagi spremembe pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec tako postopa, se pogodba spremeni oziroma velja nova pogodba o zaposlitvi le, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Če ne pristane, ostane v veljavi nespremenjena oziroma prejšnja pogodba o zaposlitvi in velja, dokler jo katera od strank veljavno ne odpove.[2]

Obstaja pa možnost, da v primeru, če sklene delodajalec pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primerih iz prve (izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas), druge (nadomeščanje začasno odsotnega delavca), tretje (začasno povečan obseg dela), pete (poslovodno osebo ali prokurista), šeste (vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1), osme (delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja), enajste (pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano), dvanajste (delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev) in štirinajste (voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah) alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1 z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

[1] Kot to izhaja iz 56. člena ZDR-1.

[2] VDSS sodba Pdp 519/2013 z dne 7. 11. 2013.

***
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.