Kje v času rusko-ukrajinske krize iskati nove poslovne priložnosti?

05. 04. 2022

Vir in informacije: Izvozno okno, 17. 3. 2022, www.izvoznookno.si

SPIRIT Slovenija redno osvežuje informacije o poslovnem okolju 52-ih držav, med njimi so tudi Rusija, Belorusija in Ukrajina.

Predstavitev poslovnega okolja Rusije, Ukrajine in Belorusije

Rusija je pomembna izvoznica energentov in prehodnih kovin

Rusija je ena najpomembnejših izvoznic energentov na svetu. Ruski plin pokriva okvirno 40 % evropskih potreb po plinu. Rusija proizvede tudi skoraj polovico paladija ter manjše količine platine in niklja, ki so ključni sestavni deli mikročipov. Zaradi dodatnih sankcij in omejevanja Rusije pri izvozu se bodo poslabšale tudi razmere v dobavnih verigah kar bo dodatno okrepilo pomanjkanje polprevodnikov. Več o gospodarski politiki ruske vlade si lahko preberete na tej povezavi.

Ukrajina svetovna pridelovalka žita ter izvoznica kovin

Ukrajina je svetovna žitnica, saj je država 2. največja izvoznica žita na svetu. Hkrati je Ukrajina tudi močna izvoznica sončničnega olja. Kar 80 % globalnega izvoza sončničnega olja je ukrajinskega. 6. marca je Ukrajina uvedla izvozna dovoljenja za svoje ključne kmetijske proizvode, pšenico, koruzo in sončnično olje. Več informacij je na voljo tukaj.

Zaradi zastojev v oskrbovalnih verigah se je cena hrane že povečala. Cena hrane se bo tudi v prihodnje višala, in sicer tako neposredno, zaradi višjih cen žita, kot tudi posredno, saj so žita pomembna tudi za krmo živali.

Največje uvoznice ukrajinskega železa in jekla so Italija, Turčija in Kitajska. Kljub temu, da uvoz ne predstavlja pomembnega deleža, lahko pričakujemo zvišanje cen obeh surovin. 
Belorusija je pomembna gospodarska partnerica Rusije

Belorusija skoraj polovico svojega blaga izvozi v Rusijo. V Belorusiji je vrsto rafinerij, ki predelujejo rusko nafto, skoraj polovico jo izvozi v Ukrajino. Ima tudi močno razvito petrokemično industrijo, je ena večjih proizvajalk gnojila na svetu. Večino gnojil izvozi v Brazilijo, Kitajsko in Ukrajino. Skoraj vse mlečne izdelke pa izvozi v Rusijo. V Belorusiji je razvita tudi avtomobilska industrija: izdelujejo tovornjake, gradbene stroje, avtobuse, vojaška vozila ipd. Z njimi zalaga predvsem države v Skupnosti neodvisnih držav. Zaradi številnih sankcij zahodnih držav proti Belorusiji in njenih tesnih gospodarskih vezi z Rusijo se je nedavno dolgoročna bonitetna ocena te države zelo znižala. O tem smo pisali tukaj.

Gospodarsko sodelovanje s Slovenijo

Redno mesečno objavljamo statistiko gibanja blagovne menjave po posameznih državah.

Povezave do podatkov o blagovni menjavi

Slovenija iz Rusije, Belorusije in Ukrajine uvozi le 1 % svojega celotnega uvoza. Zmanjšanje dobave energentov nas bo tako prizadelo posredno. Neposredno nas je že prizadelo zmanjšanje uvoza gnojil, saj je Rusija pred meseci začasno ustavila izvoz. Cena gnojil se je zato precej zvišala, kar je prizadelo kmetijski sektor.

Kateri so nadomestni in perspektivni trgi za slovenske izvoznike?

Tradicionalni trgi

Slovenija največ blaga izvozi v članice Evropske unije. Priložnosti za povečanje izvoza vidimo  na naših tradicionalnih trgih Nemčije, Italije, Francije, Švice, Hrvaške, BIH in ZDA.  Priložnosti so tudi na Češkem, Poljskem, v Belgiji, v Španiji,  na Kitajskem, v Južni Koreji ter Srbiji.

Bližnji vzhod in Turčija

Med predlogi za vzpostavitev in okrepitev sodelovanja s perspektivnimi trgi izpostavljamo Bližnji vzhod in Turčijo.

Med državami Bližnjega vzhoda so največji uvozniki Združeni arabski emirati, Turčija in Savdska Arabija. Kljub temu, da je bila njihova povprečna letna rast uvoza v letih 2016-2020 relativno nizka, pa lahko pričakujemo, da se bo uvoz pri državah, ki so tudi pomembne izvoznice energentov, povečal.

Združeni arabski emirati imajo odprto gospodarstvo z visokim BDP na prebivalca in znatnim trgovinskim presežkom. Prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva so bila uspešna in so znižala delež BDP od nafte in plina na 30 %. Od odkritja nafte v ZAE pred skoraj 60 leti se je država preoblikovala iz obubožane regije v sodobno državo z visokim življenjskim standardom. Vlada je povečala izdatke za ustvarjanje delovnih mest in širitev infrastrukture za večje vključevanje zasebnega sektorja v gospodarstvo. Prosto trgovinske cone v državi, ki omogočajo 100 % tuje lastništvo in nič davkov, pomagajo privabljati tuje vlagatelje. Kljub vsemu so nekateri trgi še vedno zaprti, na primer bančni in zavarovalniški.

Država is želi postati regionalno trgovinsko, logistično in turistično središče. Zaradi uspešnega nastopa slovenskih podjetij na Expo 2020, je država postala bolj prepoznavna, podjetja pa so že sklenila nove uspešne posle.

Več o poslovnih priložnosti v Združenih arabskih emiratih si lahko preberete tukaj.

Nove priložnosti se odpirajo tudi v Savdski Arabiji, kjer analitiki napovedujejo velik gradbeni razcvet. Država namerava po vzoru ZAE zgraditi novo mesto prihodnosti Neom, kjer bi vključili nove tehnologije.

Turčija je velika država, ki se hitro razvija. V ospredju turške industrije sta avtomobilska in tekstilna industrija. Turški transportni in logistični sektor pa je z 20 % povprečno letno stopnjo rasti ena najhitreje rastočih panog v Turčiji. V letu 2020 je Turčija največ uvažala mineralna goriva, drage kamne, stroje, električno in elektronsko opremo ter vozila. Glavni uvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska (10,5 % od celotnega uvoza). Sledijo Nemčija, Rusija, ZDA in Italija.

V letu 2019-2020 je najhitreje rasel uvoz tirnih vozil ter njihovih delov, dragih kamnov in kovin ter izdelkov iz mesa.

Več o priložnostih v najrazličnejših sektorjih Turčije si lahko preberete na tej povezavi.

Zahodna Afrika

Nigerija je največji afriški trg, saj ima več kot 200 milijonov prebivalcev. Nigerija je 12. najpomembnejša izvoznica energentov na svetu, velika proizvajalka surove nafte. Gospodarstvo je močno odvisno od nafte, saj predstavlja 85 % izvoza in 50 % prihodka države. Kljub temu, da so zaradi nizke kupne moči kitajski izdelki bolj konkurenčni, so evropski izdelki veliko bolj cenjeni zaradi svoje kakovosti.

Gana je razvitejša članica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. Zaradi svoje stabilnosti pa predstavlja možno točno za vstop slovenskih podjetij na zahodnoafriški trg. Blagovna menjava med Slovenijo in Gano je v letih 2016-2020 rasla v povprečju 19 % na leto.

Države srednje Azije in Azerbajdžan

Pogojno so za povečanje izvoza perspektivne države srednje Azije in Azerbajdžan. Dostop do njih je težaven zaradi geopolitičnih razmer v regiji. Države srednje Azije so v veliki meri odvisne od izvoza energentov. Njihovo gospodarstvo v letih, ko je cena energentov visoka, izjemno raste. Prav tako so države članice Skupnosti neodvisnih držav. Precej večjih slovenskih podjetij, ki izvažajo v Rusijo, izvaža tudi (preko Rusije) v države srednje Azije.

V zadnjih 20 letih so bila slovenska podjetja na teh trgih uspešna zlasti takrat, ko so bile cene energentov visoke. Zaradi konflikta med Rusijo in Ukrajino so se sicer zaprle določene transportne poti do teh trgov, na splošno pa se je cena prevoza podražila. Priložnost se je pojavila s ponovnim zagonom železniškega tovornega prevoza na relaciji Istanbul - Teheran - Islamabad, 21. decembra 2021. Cestne povezave do trgov srednje Azije so preko Irana nekoliko daljše, kot preko Ukrajine in Rusije. Ključni ostajajo dobri politični odnosi s Turčijo in Iranom.

Preberite tudi:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj