Na pragu sprejema novele ZDDV-1M

02. 11. 2021

4 0
Koristnost članka
4 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 27. 10. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Z namenom zmanjšanja administrativnih bremen pri pobiranju DDV ter prenosom vrste direktiv Sveta EU v zvezi z ureditvijo poslovanja preko spletnih platform ter pospeševanja sprejemanja okolju prijaznih ureditev naj bi s 1. januarjem 2022 začele veljati spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1M), ki naj bi bila sprejeta po nujnem postopku, se pretežno osredotoča na ureditev čezmejne prodaje blaga in storitev ter nekaj poenostavitev pri poslovanju davčnih zavezancev in davčnega organa. Tako se z namenom preprečevanja neplačevanja DDV pri e-trgovanju z blagom, ki ga potrošnikom v Uniji dobavijo dobavitelji s sedežem zunaj Unije prek elektronskega vmesnika oz. spletne platforme dodaja 6.b člen ZDDV-1, ki določa pravila določanja zavezanca za DDV glede na izvor nastanka dobave blaga. Pri tem se davčnemu zavezancu, vključno z davčnim zavezancem, ki omogoča dobavo blaga z uporabo elektronskega vmesnika, brez sedeža v Uniji za blago z vrednostjo največ 150 evrov dovoli uporaba uvozne ureditve VEM le z uporabo posrednika, ki ima sedež ali poslovno enoto v Sloveniji. Za določitve kraja dobava blaga ali storitve pa se predlaga novo 3.a poglavje.

Prav tako se z novim 85.a členom ZDDV-1 določa vodenje evidenc davčnih zavezancev, ki z uporabo elektronskega vmesnika omogočajo dobavo blaga ali opravljanje storitev znotraj Unije osebi, ki ni davčni zavezanec. Evidence morajo biti podrobne, tako da lahko davčni organi držav članic, v katerih so te dobave blaga ali storitev obdavčljive, ugotovijo, ali je bil DDV pravilno obračunan. Davčni zavezanec mora dati evidenco na voljo državam članicam, v katerih so dobave blaga ali storitev obdavčljive, na njihovo zahtevo v elektronski obliki in jo hraniti še deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.

V skladu s spremenjenim 87. členom ZDDV-1 bo moral vsak davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki bo moral poleg identifikacijskih podatkov davčnega zavezanca vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za izračun odbitkov, ter vse podatke v zvezi s popravki obračunanega DDV in odbitka DDV ter skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij. Pri tem pa bo s spremenjenim 94. členom ZDDV-1 oproščena dobava blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se zanjo dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost se za davčnega zavezanca eden od članov kmečkega gospodinjstva (nosilec), zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga člani kmečkega gospodinjstva, določijo za predstavnika in je obdavčen po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).

Prav tako pa novela na novo ureja obdavčitev zavezancev, ki prijavijo uporabo takoimenovane posebne ureditve. Tako lahko davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije in ki za državo članico identifikacije izbere Slovenijo, v skladu z novim 125. členom ZDDV-1 davčnemu organu po elektronski poti prijavi, kdaj se začne njegova dejavnost, podatke za identifikacijo, da mu lahko davčni organ dodeli individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve. Tak davčni zavezanec, bo v skladu s 127. členom ZDDV-1 davčnemu organu predložil posebni obračun DDV za vsako koledarsko trimesečje ne glede na to, ali so bile storitve, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne, do konca meseca po poteku obračunskega obdobja, na katero se obračun nanaša. Posebni obračun DDV bo moral predložiti v elektronski obliki in ga plačati v evrih najpozneje na dan poteka roka za predložitev posebnega obračuna. Prav tako pa bo moral davčni zavezanec ali njegov posrednik hraniti evidence deset let od 31. decembra tistega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.

Za doseganje ciljev, povezanih s postopkom razogljičenja prometa in spodbujanja zmanjševanja onesnaževanja okolja se s predlogom novele spodbujajo nabave motornih vozil brez izpusta ogljikovega dioksida skozi pravico do odbitka DDV od nabave takih vozil. V ZDDV-1 se tako uvaja nov 66.b člen, s katerim se uvaja izjema od omejitve pravice do odbitka DDV pri nabavi motornih vozil (osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), če so ta vozila namenjena opravljanju dejavnosti davčnega zavezanca in če ta vozila niso zajeta v c) točki 66. člena ZDDV-1. Pri tem ni pomembno za kakšno dejavnost se vozilo uporablja, ampak je odbitek DDV dovoljen v celoti od vseh vozil, ki izpolnjujejo pogoj, da je motorno vozilo brez izpusta ogljikovega dioksida in vrednost motornega vozila z vključenim obračunanim DDV in drugimi dajatvami ne presega 80.000 evrov. Davčni zavezanec pa bo lahko v zvezi z navedenimi vozili uveljavljal tudi pravico do odbitka DDV pri nabavi goriv, maziv, nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem.

Prav tako novela ZDDV-1M prinaša nekaj administrativnih sprememb. S spremembo 76. člena ZDDV-1 se omogoča imenovanje davčnega zastopnika, če je plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici. Če je davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, mora tak davčni zavezanec imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, razen kadar tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, ali posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov ali ko ima tak davčni zavezanec sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči. V kolikor pa obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v skladu z 78. členom ZDDV-1, pa mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava blaga ali storitev. Za plačnika DDV po prejšnjem stavku pa se ne šteje davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV na podlagi tretjega in četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, drugega odstavka 130.c člena ZDDV-1 in šestega odstavka 137.b člena ZDDV-1.

S predlogom ZDDV-1M se obveznost izdaje računov za namene DDV za dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanci opravijo kupcem na ozemlju Slovenije, dopolni tudi z obveznostjo izročitve računa kupcu le, če kupec to zahteva (81. člen). Davčni zavezanec končnemu kupcu v tem primeru izda poenostavljeni račun v skladu z 2. točko prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 oz. v skladu z osmim odstavkom istega člena, če prejemnik rabi tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu z ZDDV-1.

Novela določa tudi pogoje oprostitve in obdavčitve dobav blaga in storitev iz naslova diplomatskih in konzularnih zadev ter SVOP in NATA, ki pa se bodo uporabljale od 1. julija 2022 dalje.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj