05. 10. 2021

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 16. 9. 2021, www.findinfo.si, Avtor: Natalija Kunstek, davčna svetovalka, davčna svetovalka

Skladno s predlogi novel: ZDDPO-2S, ZDDV-1M in ZDoh-2AB se nam s 1.1.2022 obeta nova mini davčna reforma.

Predvidene spremembe ZDDPO-2

Skladno s predlogom novele ZDDPO-2S je osnovni cilj novele, prek dohodkovnega obdavčenja pravnih oseb, zagotoviti strožjo davčno obravnavo držav, ki spodbujajo škodljive davčne prakse oziroma niso pripravljene sodelovati v davčne namene, vendar ne na način poimenovanja in sramotenja držav, ampak s spodbujanjem pozitivnih sprememb s trajnim in dinamičnim delovanjem.

Svet EU je 5. decembra 2019 potrdil Smernice o obrambnih ukrepih na davčnem področju. Namen Smernic o obrambnih ukrepih na davčnem področju (v nadaljnjem besedilu: smernice) je uskladitev davčnih obrambnih ukrepov držav članic EU s ciljem njihovega izvajanja v skladu z EU in nacionalnimi pravnimi sistemi. Obrambni ukrepi so povezani s seznamom EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. V smernicah so določeni štirje ukrepi:

• nepriznavanje stroškov;
• strožje vključevanje dohodkov nadzorovane tuje družbe;
• strožja določila za davčni odtegljaj; in
• nepriznavanje ali omejevanje izvzemanja dividend iz davčne osnove prejemnika.

Predlog zakona nadgrajuje podlago za določitev seznama držav oziroma določa drugačen, nadgrajeni način za navezovanje obrambnih ukrepov na jurisdikcije, ki z vidika poštene in pravične obdavčitve pomenijo tveganje za zlorabe. Zato je potrebno dopolniti podlage za navezavo na seznam. Bistveno merilo, po katerem so se države uvrstile na zdaj veljavni seznam, je splošna nominalna povprečna davčna stopnja v tretji državi.

Jurisdikcije se z namenom uvrščanja na seznam EU ocenjujejo glede na tri ključna merila:

• davčno preglednost;
• pravično obdavčitev; in
• izvajanje minimalnih standardov OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritev dobička, ki so še dodatno razdelana.

Poleg zgoraj navedenega je pomemben cilj predmetnega predloga novele tudi spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19. Predlog zakona nadgrajuje veljavne olajšave, zlasti olajšavi za donacije in za zaposlovanje, ter določa novo olajšavo za vlaganja v zelen in digitalni prehod.

Predvidene spremembe ZDDV-1

Skladno s predlogom ZDDV-1M je eden izmed osnovnih ciljev predmetnega predloga administrativna poenostavitev izpolnjevanja davčnih obveznosti za davčne zavezance in administrativna razbremenitev tako davčnih zavezancev kot tudi davčnega organa ter podpora pri upoštevanju okoljevarstvenih vidikov.

S ciljem poenostavitev in administrativnih razbremenitev za davčne zavezance in davčni organ se s predlogom zakona predvideva naslednje:

• ukinja se obveznost predhodne priglasitve oseb, ki niso osebe javnega prava, glede uporabe oprostitve po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1;
• davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, se ne bo več treba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če bo opravljal le dobave blaga in storitev, ki so obdavčene v Sloveniji, prejemnikom blaga in storitev, ki so v Sloveniji identificirani za namene DDV in so s predlogom zakona določeni za plačnike DDV;
• račun se v papirni obliki izroči kupcu le na njegovo zahtevo;
• glede vsebine obračuna DDV bo dana večja fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje glede podatkov iz obračuna davka na dodano vrednost, ki jih davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki,;
• ukinja se obveznost davčnih zavezancev, ki prvič predlagajo obračun DDV, da prvemu obračunu DDV predložijo seznam prejetih in izdanih računov, ki so podlaga za sestavo obračuna DDV;
• poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete z ukinitvijo praga za obvezni vstop kmetov v sistem DDV z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem DDV.

Predvidene spremembe ZDoh-2

Skladno s predlogom novele ZDoh-2AB sta glavna razloga za predlagane spremembe in dopolnitve ZDoh-2 pomoč gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter administrativna razbremenitev.

V luči navedenih razlogov predmetni predlog uvaja naslednje spremembe:

• sprememba splošne olajšave in ponovna uvedba usklajevanja olajšav ter neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine, vezanega na koeficient rasti cen;
• znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala;
• znižanje stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in znižanje priznanih normiranih stroškov;
• uvedba možnosti odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo;
• uvedba t.i. seniorske olajšave; in
• ukinitev bonitete za osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene.

Na ta način namerava zakonodajalec:

• povečati razpoložljivi dohodek delavcev;
• zmanjšati davčne obremenitve dela; in
• povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva z zagotovitvijo stabilnega, predvidljivega in mednarodno primerljivega davčnega okolja.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj