Še posebno letos previdno in preudarno pri pripravi letnega poročila in davčnega obračuna

Še posebno letos previdno in preudarno pri pripravi letnega poročila in davčnega obračuna

09. 03. 2021

6 1
Koristnost članka
6 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 3. 3. 2021, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Konec marca se izteče zakonski rok, ki določa predložitvi letnega poročila in davčnega obračuna. V skladu z določbami 59. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), morajo družbe in podjetniki, razen podjetnikov, ki so po določbah Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, v treh mesecih po koncu koledarskega leta posredovati Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) podatke iz letnih poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene. V skladu z novelo ZGD-1K, ki se uporablja od 24. februarja 2021, pa morajo zavezanci predložiti letno poročilo AJPES izključno v elektronski obliki.

Še vedno velja, da davčni zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki t.i. normiranci, niso dolžni predložiti letnega poročila. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da je predloženo letno poročilo temeljni pogoj za pridobitev bonitetne ocene. V kolikor normiranci letnega poročila ne predložijo, tudi bonitetne ocene ne morejo pridobiti. Glede na to, da je temeljni pogoj za sodelovanje na razpisih za pridobitev subvencij ali drugih oblik finančnih virov predložena bonitetna ocena, je torej priporočljivo, da tudi normiranci predložijo AJPES letno poročilo.

V zvezi s predložitvijo letnega poročila je potrebno izpostaviti tudi povezanost predložitve letnega poročila in davčnega obračuna. V skladu s 3. odstavkom 59. člena ZGD-1 predložijo družbe in podjetniki podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida oziroma zaključnega poročila AJPES v elektronski obliki zaradi nadaljnje obdelave podatkov za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene. Pri tem namreč mora AJPES v skladu s 5. odstavkom 59. člena ZGD-1 podatke, ki so po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) del davčnega obračuna, avtomatično posredovati Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), saj se šteje, da so s tem družbe in podjetniki oddali del davčnega obračuna.

Pri izdelavi davčnega obračuna oziroma ugotavljanju davčne osnove bo potrebno tako kot vsako leto slediti določbam 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), kjer se pri ugotavljanju davčne osnove t.j. dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Pri tem je potrebno upoštevati določbe ZDDPO-2 glede izvzema določenih prihodkov iz davčne osnove (npr. dividende, dobičke od odsvojitve lastnih deležev, prihodke iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti) ter priznane in delno priznane odhodke.

Izdelavo letošnjega davčnega obračuna bodo letos krojile tudi subvencije in druge oblike pomoči, ki so jih podjetja koristila na osnovi interventnih ukrepov. Pri tem je namreč potrebno dosledno upoštevati kdaj se le-te priznavajo, kdaj so ti prejemki oproščeni plačila davka in kdaj ne, ter na katerih temeljih stojijo. Tako se iz davčnega obračuna ne izvzemajo prihodki iz naslova delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, povračila nadomestila plače v skladu z interventno zakonodajo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in krizni dodatek. Prav tako pa je pred oddajo davčnega obračuna tudi zadnji čas, da podjetja preverijo ali so bila upravičena do prejetih pomoči, da še pred predložitvijo davčnega obračuna o tej ugotovitvi obvestijo FURS in neupravičeno prejeta sredstva v roku 30 dni vrnejo.

Ob tem velja izpostaviti, da so bili pogoji za prejem pomoči v obliki temeljnega mesečnega dohodka za s.p. po spomladanskih (10 % upad prihodkov) in jesenskih (20 % upad prihodkov) interventnih zakonih različni, prav tako so bili različni zneski mesečnega temeljnega dohodka (700 evrov spomladi, 1.100 evrov jeseni).

Pri koriščenju ukrepa delnega subvencioniranja fiksnih stroškov velja izpostaviti upravičenost, v primeru ko so prihodki od prodaje v zadnjem četrtletju padli za več kot 30 %. Prav tako je potrebno dosledno evidentirati tako prihodke kot odhodke v istem obdobju kot se je uveljavljalo koriščenje pomoči, tako da je iz podatkov razvidno, da je izguba res nastopila v zadnjem četrtletju. Pri tem ne gre pozabiti, da je pri evidentiranju potrebno slediti smernicam Slovenskih računovodskih standardov SRS 2016 in pojasnilom k standardom ter vse vrste državne pomoči prikazovati v skladu z Enotnim kontnim okvirom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije na posebnem kontu v okviru konta 768 z nazivom Drugi prihodki.

Računovodski in davčni strokovnjaki opozarjajo, da bo FURS preverjal izpolnjevanje pogojev za prejem pomoči ter svetujejo, da pred izdelavo računovodskih izkazov in davčnega obračuna zavezanci predvsem preverijo pravilnost knjiženj vseh postavk, ki so bile temelj za koriščenje državnih pomoči in za vsako od prejetih pomoči preverijo upravičenost koriščenja pomoči.

V primeru, da davčni zavezanec, ki je na primer uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov v skladu s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), s tretjim odstavkom 2. člena Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV) in s tretjim odstavkom 68. člena Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), o tem obvesti FURS, ki mu bo izdala odločbo za vračilo upravičenja. Zavezanec vloži izjavo za vračilo prejetih povračil nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo v skladu s 89. člena Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) prek portala eDavki. V izjavi bo zavezanec označil na podlagi katerega interventnega zakona (npr. ZIUOOPE, ZZUOOP itd.) je prejel povračilo nadomestila plač na začasnem čakanju na delo in za katero obdobje. Podatke o navedenem povračilu bo FURS pridobil pri Zavodu za zaposlovanje in na tej podlagi izdal odločbo o vračilu prejetih upravičenj.

Zavezanec bo moral na podlagi odločbe prejeta upravičenja vrniti v roku 30 dni, po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).

Rok za vložitev izjave je najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020.

Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja v letu 2021 - torej od 1. januarja 2021 dalje, pa bo zavezanec FURS obvestil najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj