18. 12. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 4. 12. 2018, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Temeljni cilj predloga novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2P), ki je v zadnji fazi sprejema po nujnem postopku, je zajeziti prakse izogibanja davkom, ki vplivajo na davčno osnovo države in na delovanje notranjega trga. Navedeni cilj pa se sklada tudi z nameni in cilji Direktive 2016/1164/EU, ki določa obveznost sprejema pravila, da bodo vodila do okrepitve povprečne ravni zaščite pred agresivnim davčnim načrtovanjem na notranjem trgu.

Tako naj bi nov 2.a člen določil splošno pravilo o preprečevanju zlorab, kjer se pri priznavanju ugodnosti oziroma upravičenj davčnega zavezanca ne bo upoštevalo sheme ali niza shem, ki so ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin nepristne, če je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti ugodnost ali upravičenje, ki se odraža v nižji davčni osnovi. Splošno pravilo o preprečevanju zlorab se uporabi le takrat, ko vsa druga pravila, določena v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ne preprečijo zlorabe, oziroma, če druga pravila, določena v ZDDPO-2 (računovodska pravila, splošna davčna pravila glede priznavanja odhodkov, pravila v zvezi s določanjem transfernih cen, pravila, določena v 74. členu ZDDPO-2, ki ureja davčni postopek, specifična pravila za preprečitev zlorab posameznih institutov, ki so urejena v ZDDPO-2, pravila v zvezi z nadzorovano tujo družbo idr.), niso učinkovita pri preprečitvi pridobitve davčne ugodnosti.

V zvezi s tem se predlaga tudi novo X.b. poglavje »Nadzorovane tuje družbe«, ki bo določalo pravila o nadzorovanih tujih družbah na podlagi prenosa določbe Direktive 2016/1164/EU v slovenski pravni red. Po novem 67.h členu se bo oseba, ki ni obdavčena po ZDDPO-2, obravnavala kot nadzorovana tuja družba, če ne gre za tujo poslovna enota zavezanca in je:

• zavezanec sam ali s povezanimi osebami neposredno ali posredno udeležen v osebi z več kot 50 % glasovalnih pravic ali ima posredno ali neposredno več kot 50 % kapitala ali je upravičen do več kot 50 % dobička te osebe, in
• davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se zaračunal osebi na podlagi veljavnega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Sloveniji za ta dobiček po ZDDPO-2.

Pri tem se za povezano osebo šteje oseba, v kateri je zavezanec neposredno ali posredno udeležen s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala ali je upravičen do prejetja 25 % ali več dobička te osebe, ali če je posameznik ali oseba, ki je neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več glasovalnih pravic ali lastništva kapitala zavezanca ali je upravičena do prejetja 25 % ali več dobička zavezanca. Dodatno pa 5. alineja 67.h člena določa, da se v primeru, ko je posameznik ali oseba iz prejšnjega odstavka neposredno ali posredno udeležena s 25 % ali več v zavezancu in v eni ali več osebah, se tudi te zadevne osebe, vključno z zavezancem, štejejo za povezane osebe.

V skladu z določbami direktive predlog 67.i člena ZDDPO-2 tudi določa dohodek nadzorovane tuje družbe, ki se pripiše matični družbi in zajema:

1. obresti ali drugega dohodka iz finančnih sredstev,
2. premoženjskih pravic ali drugega dohodka, ki izhaja iz intelektualne lastnine,
3. dividend in dohodka od odsvojitve deležev,
4. dohodka od finančnega zakupa,
5. dohodka od zavarovalniških, bančnih in drugih finančnih dejavnosti, ter
6. dohodka od izdajanja računov osebam, ki imajo dohodek od prodaje in storitev na podlagi blaga in storitev, kupljenih od povezanih oseb ali prodanih povezanim osebam, in nimajo dodane vrednosti ali le majhno tovrstno vrednost.

Takšna obravnava dohodka pa ni potrebna, če iz dejstev in okoliščin izhaja, da nadzorovana tuja družba opravlja gospodarsko dejavnost z ustreznimi sredstvi.

V skladu s predlogom novega 67.j člena ZDDPO-2 se dohodek, ki se vključi v davčno osnovo, izračuna sorazmerno glede na udeleženost zavezanca v nadzorovani tuji družbi v opazovanem davčnem obdobju. V kolikor pa nadzorovana tuja družba razdeli dobiček zavezancu in se ta vključi v obdavčljivi dohodek zavezanca, se znesek predhodno vključenega dohodka v skladu s prvim odstavkom 67.i člena izvzame iz davčne osnove. Prav tako pa se v davčno osnovo zavezanca ne vključijo Izgube nadzorovane tuje družbe. Prenašanje izgub nadzorovane tuje družbe v naslednja obdobja je dopustno le po določbah ZDDPO-2.

Pri tem velja izpostaviti, da zavezanec lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek tujega davka, ki ga je nadzorovana tuja družba plačala v državi njenega rezidentstva, s čemer se odpravlja dvojna obdavčitev, in sicer na način zmanjševanja osnove za določen dohodek preko izvzetja ali odbitka od davka za v tujini plačan davek.

Po predlogu zakonodajalca naj bi po sprejemu zakon ta začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začel uporabljati s 1. januarjem 2019.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj