11. 08. 2017

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 2. 8. 2017, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

V zadnjih dneh julija je Ministrstvo za finance ponudilo javnosti paket davčnih sprememb, tako imenovano mini davčno reformo, ki bi med drugimi spremembami, prinesla tudi bistvene spremembe pri normirancih.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (predlog ZDoh-2S) izhaja iz analize sistema normiranih odhodkov, ki jo je opravilo Ministrstvo za finance, ki je pokazala, da nameni in cilji sedanjega sistema normiranih odhodkov za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ni bil dosežen, saj so se zavezanci za vstop v sistem odločali na podlagi njihovega celotnega davčnega bremena in ne z vidika nižjih stroškov administriranja, prav tako pa je ministrstvo zaznalo obsežen pojav nezakonitih praks na trgu dela (pravno formalno opravljanje dela preko samostojnega statusa ali pogodb civilnega prava, čeprav so prisotni vsi elementi delovnega razmerja), prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik, še zlasti med povezanimi podjetji ter prelivanje dobička od zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, k povezanemu zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo po normiranih odhodkih.

Prav tako sta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Statistični urad Slovenije zaznala porast števila t.i. »fiktivnih samozaposlenih«, predvsem tistih samozaposlenih, ki delajo pretežno le za eno stranko in v prostorih te stranke, predvsem v panogah, kjer fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ob prispevkih za socialno varnost praktično nimajo drugih dejanskih stroškov, kar jih je vodilo k lažjem prevzemanju tveganj zagotavljanja lastne pravne, ekonomske in socialne varnosti, tudi ob morebitni ugodnejši davčni obravnavi njihovih dohodkov.

Po zagotovilih zakonodajalca je cilj predlaganih sprememb novele ZDoh-2S ohranitev administrativne enostavnosti sistema z upoštevanjem ekonomske moči zavezanca, zmanjšanje privlačnosti sistema kot instrumenta zniževanja davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost ter zmanjšanje spodbud na prekarizacijo trga dela.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ureja 48. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), po katerem zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) ter ne presega prihodkov kot jih določa 59. členu ZDoh-2. Davčni zavezanec lahko vstopi v sistem normirancev, če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov, ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Do sedaj so se pri ugotavljanju davčne osnove upoštevali normirani odhodki v višini 80 % prihodkov. Po predlogu ZDoh-2S se bodo upoštevali normirani odhodki v višini 60 %, vendar ne več kot 30.000 evrov ali 60.000 evrov, če je bila v davčnem letu pred davčnim letom, za katero se ugotavlja davčna osnova obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. S tem se višina normiranih odhodkov omeji tudi z absolutno višino, in sicer ti ne morejo biti višji od 30.000 evrov za zavezance s prihodki v preteklem letu do 50.000 evrov oziroma ne morejo biti višji od 60.000 evrov za zavezance s prihodki v preteklem letu do 100.000 evrov in z vsaj eno zavarovano osebo pri zavezancu v preteklem letu za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Predlog sprememb 48. člena ZDoh-2 se dotika tudi upoštevanja različnih vrst prihodkov davčnega zavezanca, saj med prihodke zavezanca, ki na novo začenja opravljati dejavnost, uvršča tudi prihodke zavezanca, ki jih je le-ta dosegel pred prenehanjem opravljanja dejavnosti in ki zajemajo prihodke družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu, osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca, po novem pa tudi prihodke iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter gre za tehtne poslovne razloge.

S spremembo 14. odstavka 48. člena ZDoh-2 pa se predlaga tudi prenova pogoja za obvezen izstop iz sistema, ko zavezanec v dveh zaporednih preteklih letih doseže povprečne prihodke, ki presegajo znesek 150.000 evrov, medtem ko pri sedanji ureditvi nastopi obvezen izstop iz sistema le če zavezanec v dveh zaporednih preteklih letih ne izpolnjuje pogojev za vstop v sistem.

V skladu z obstoječim 109. členom ZDoh-2 je letna davčna osnova vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve in dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, kjer se davčna osnova v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Po predlogu novele ZDoh-2S pa se dohodki iz dejavnosti, ugotovljeni tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov vključijo v sistem letnega obračuna dohodnine (sintetična obdavčitev), s čemer se bo tudi priznavala olajšava vezana na osebne okoliščine (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, …) in ukinila obstoječa cedularna obdavčitev. Posledično pa se bodo s tem črtali 135.a, 135.b, 135.c člen ZDoh-2, saj z enotno obravnavo vseh dohodkov posebna določitev stopnje, načina izračuna in plačila dohodnine od teh dohodkov, ni več potrebna.

Prav tako pa novela ZDoh-2S posega tudi v ureditev obračuna davčnega odtegljaja, ki ga določa 68. člen ZDoh-2. Predlaga se namreč tudi sprememba davčne osnove za davčni odtegljaj od izplačil nastopajočim izvajalcem in športnikom v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca in športnika, ki nima poslovne enote v Sloveniji oziroma izplačevalcu dohodka ne predloži svoje davčne številke. Pri določanju davčne osnove za odtegljaj se priznajo normirani odhodki v višini 30 %, višje normirane odhodke (kot veljajo za rezidente in nerezidente s poslovno enoto v RS) pa lahko nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, zahteva, če dokaže izpolnjevanje pogojev, ki sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov.

S postavitvijo dodatnega pogoja pri uveljavljanju normiranih stroškov za izvajalce in športnike nerezidente, ki ne poslujejo preko poslovne enote, naj bi se namreč zagotovila večja davčna nevtralnost in zagotovila enaka davčna obravnava v primerjavi z izvajalci in športniki rezidenti in nerezidenti, ki poslujejo preko poslovne enote.

V kolikor bo predlog novele ZDoh-2S jeseni sprejet, se naj bi začel uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2018. Glede na predvidene zakonske spremembe pa bo potrebno spremeniti tudi podzakonske akte, predvsem Prilogo 3 > Pravilnika o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine ter Prilogo 1 in Prilogo 2 > Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Posledično se spreminja tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), kjer naj bi se po sprejemu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2O) spremenil 67.c, 67.d in 67.e člen obstoječega zakona.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj