Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Z ZIZ-L tudi spremembe pri izvršbi na plačo

Številka 45-2018 | Področje: Predpisi

3 0
Koristnost članka
3 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 24. 10. 2018, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Čeprav se novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) uporablja že vse od aprila letošnjega leta, pa zaradi številnih dilem velja izpostaviti predvsem spremembe, ki se nanašajo na izvajanje določb izvršbe na plačo.

V skladu s 100. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, vendar le če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Pri tem se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Še vedno velja, da so iz izvršbe izvzeti vsi prejemki prejeti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), vse vrste in oblike pomoči po Zakonu o socialnih prejemkih ter druge vrste pomoči, prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju, prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) uvrščajo med plačila dohodnine oproščene dohodke, denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitve za trg dela in iskanja zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), po novem pa tudi denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).

Prav tako še vedno velja, da lahko izvršba na denarne prejemke v skladu s 102. členom ZIZ seže do:

  • dveh tretjin prejemkov, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače;
  • terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače.

Na prejemke vojnih invalidov iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače.

Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju pa mora po izvedbi izvršbe dolžniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, v primeru terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače.

V primeru, da dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati, pa mora dolžniku ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo dolžnik preživlja, po merilih, ki jih določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), za dodelitev denarne socialne pomoči. Upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu izkazuje dolžnik z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, kadar to ni mogoče, pa pred sodiščem z zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, ki je prosta plačila sodne takse.

Pri tem velja izpostaviti, da se na dolžnikove denarne prejemke lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, pa mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 101. členu ZIZ iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena, pa tudi ne od zneska, ki zajema vse omejitve.

Izvršba na denarno terjatev se praviloma opravlja z rubežem in prenosom. V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva, naj sodišče dovoli samo rubež denarne terjatve; vendar mora v tem primeru v treh mesecih od dneva, ko mu je vročen sklep o rubežu, oziroma od dneva, ko mu je vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika (tretji odstavek 111. člena), predlagati prenos terjatve. Če upnik v tem roku ne predlaga prenosa, sodišče ustavi izvršbo. Rubež in prenos denarne terjatve se sme dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, razen če gre za nedeljivo terjatev.

V skladu s 129. členom ZIZ se s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo. Pri tem se sklep o izvršbi nanaša tudi na povečanje plače do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Terjatev, za katero ni predpisano brezgotovinsko plačilo, izterja upnik neposredno pri delodajalcu, ki dolžniku izplačuje plačo. Upnik pa ima pravico zahtevati, da se mu odtegnjeni znesek na stroške dolžnika izplača po pošti na navedeni naslov po odbitku poštnih stroškov.

Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi v skladu s 133. členom ZIZ tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi. Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Sodišče samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo. V kolikor pa upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku.

Po 135. členu ZIZ z upravno plačilno prepovedjo dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec.

Pred upravno izplačilno prepovedjo imajo pri poplačilu prednost naslednje terjatve: terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu dano delodajalcu, vendar pa preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.

V kolikor delodajalec ne bi ravnal v skladu s sklepom sodišča lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, da mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena ZIZ, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena ZIZ, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne


Nazaj

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov