Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Obisk inšpektorja v spletni trgovini

Številka 02-2018 | Področje: Dodatek

3 0
Koristnost članka
3 oseb je članek označilo kot koristen.

Vir in informacije: Zavod mladi podjetnik, 7. 12. 2016, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Nejc Setnikar

Izvajanje nadzora nad spletnimi trgovinami opravlja med drugimi tudi Tržni inšpektorat RS. V nadaljevanju članek opisuje, katere stvari mora imeti spletna trgovina urejene, da ni deležna globe s strani tržnega inšpektorja.

Pri poslovanju preko spletne trgovine je treba poznati kar nekaj zakonskih določil. Spodaj so opisana tista, katere najpogosteje preverja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Pogosto se zgodi, da inšpektor ne izreče globe ob prvem obisku spletne trgovine. Na voljo da nekaj dni, da kršitve sanira spletni trgovec sam. Ta rok je odvisen od samega inšpektorja in dimenzije kršitev. Ponavadi traja od 3 do 10 dni.

Pri nadzoru spletne trgovine s strani tržnega inšpektorja se preverja določbe naslednjih zakonov:

  • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu
  • Zakon o varstvu potrošnikov
  • Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami

Preprečevanje dela na črno

Da bi spletna trgovina zakonito poslovala, mora imeti najprej in predvsem registrirano dejavnost, torej odprto podjetje, ki ima registrirano dejavnost 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu oziroma ima to dejavnost zapisano v svojem temeljnem aktu (v primeru d.o.o. je to družbena pogodba).

Slednje določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v 3. členu opredeljuje, da gre za delo na črno, kadar pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu oziroma kadar posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.

Tehnični in ostali vidiki sklepanja pogodb v elektronski obliki

Potrošnik pri nakupu v spletni trgovini s prodajalcem sklene kupo-prodajno pogodbo v elektronski obliki. Pri tem mora, glede na določbe 7. člena Zakona o elektronskem poslovanju, spletna trgovina pogodbena določila in splošne pogoje zagotoviti v taki obliki, da jih potrošnik lahko shrani in reproducira.

Spletna trgovina mora v pogojih uporabe spletne strani opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe in hkrati navesti, ali bo besedilo pogodbe shranjeno in kot tako dostopno potrošniku. Potrošnika mora opozoriti tudi na možnost sklenitve pogodbe v drugih jezikih poleg slovenščine, v kolikor to ponuja.

Preberite tudi Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku.

Poleg tega morajo biti potrošniku na voljo tudi navodila za prepoznavanje in popravo napak pred samo oddajo naročila oziroma sklenitvijo pogodbe.

Zagotovitev varstva potrošnikov pri poslovanju s spletno trgovino

Spletna trgovina mora pri svojem poslovanju varovati potrošnika, saj se s pravnega vidika smatra, da je slednji v tem odnosu šibkejša stranka.

Tako Zakon o varstvu potrošnikov v 2. členu določa, da mora spletna trgovina s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih narodnih skupnosti pa tudi v madžarskem oziroma italijanskem jeziku.

Navedeni morajo biti podatki podjetja

Nanašajoč se na zgoraj omenjeno preprečevanje dela na črno, mora imeti spletna trgovina navedene podatke podjetja, vključno s podatki o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco ter svoj elektronski naslov. Če spletna trgovina za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje posebno dovoljenje, mora navesti tudi podatke o nadzorni organizaciji, pristojnem državnem organu ali zbornice.

V primeru, da je spletna trgovina zavezanka za davek na dodano vrednost, mora to na primeren način predstaviti potrošniku, skupaj s pripono “SI” pred davčno številko podjetja.

Katere informacije morajo biti zagotovljene potrošniku?

Dalje Zakon o varstvu potrošnikov v 25.b členu določa, da mora spletna trgovina potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba (tj. pred oddajo naročila) na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:

  • glavne značilnosti blaga ali storitev v obsegu, ki ustreza nosilcu podatkov in blagu ali storitvam;
  • firmo, sedež podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;
  • končno ceno blaga ali storitve, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga ali storitve ni mogoče izračunati vnaprej;
  • informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati;
  • plačilne pogoje ter pogoje dostave in izvedbe storitve, rok dostave blaga ali izvedbe storitve, kadar je to potrebno;
  • informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;
  • seznanitev z odgovornostjo za stvarne napake;
  • možnost in pogoje poprodajnih storitev in prostovoljne garancije, kadar je to potrebno;
  • trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;
  • funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito digitalne vsebine, kadar je to primerno;
  • informacijo o združljivosti digitalne vsebine s strojno in programsko opremo, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

Več o obveznih podatkih v spletni trgovini najdete v članku Obvezni podatki na spletni strani ali v trgovini.

Dodatne informacije, ki morajo biti na voljo potrošnikom

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, Zakon o varstvu potrošnikov v 43.b členu zgoraj navedenim obveznostim dodaja nove ali pa nekatere ponovi z namenom poudarka. Tako mora potrošnik poleg informacij iz  25.b člena ZVPot najpozneje, preden ga pogodba ali ponudba zavezuje, prejeti še informacije o:

  • naslovu, na katerem podjetje dejansko opravlja dejavnost, telefonsko številko, številko telefaksa in naslov elektronske pošte podjetja, kadar so na voljo. Po potrebi pa tudi firmo in sedež podjetja, v imenu katerega deluje in na katerega lahko potrošnik naslovi svojo pritožbo;
  • naslovu sedeža podjetja, če se razlikuje od naslova iz prejšnje točke, in po potrebi o naslovu podjetja, v imenu katerega deluje in na katero lahko potrošnik naslovi pritožbo;
  • stroških, povezanih z uporabo komunikacijskega sredstva, če se razlikujejo od osnovne tarife;
  • pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, skupaj z obrazcem za odstop od pogodbe;
  • navedbi, da potrošnik krije stroške vračila blaga, v primeru odstopa od pogodbe, če je potrebno;
  • stroških vračila blaga, če ga pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, zaradi njegove narave ni mogoče vrniti po pošti;
  • neobstoju pravice do odstopa od pogodbe, če potrošnik nima pravice do odstopa, Ali po potrebi o okoliščinah, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe;
  • obstoju kodeksov ravnanja in dostopnosti do morebitnih kodeksov ravnanja;
  • minimalnem trajanju obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, če je potrebno;
  • možnosti izvensodnega reševanja sporov in drugih pravnih sredstev, ki se uporabljajo za podjetja, ter njihovi dostopnosti, če je potrebno.

Potrošnik mora potrditi, da se strinja s plačilom

Spletna trgovina mora zagotoviti, da potrošnik v postopku oddaje naročila pri sklenitvi pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. Funkcija, ki sproži oddajo naročila, mora biti jasno označena. Na primer besedami “naročilo z obveznostjo plačila” ali z drugo, podobno izjavo. Iz izjave mora nedvoumno izhajati, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila spletni trgovini. Če spletna trgovina ne zagotovi te funkcije, potrošnika naročilo oziroma pogodba ne zavezuje.

Odstop od pogodbe

Spletna trgovina mora seznaniti potrošnika s pravico, da lahko v (najmanj) 14 dneh od dejanskega prejema blaga oziroma od dneva sklenitve pogodbe, če gre za opravljanje storitev obvesti spletno trgovino, da odstopa od pogodbe. Pri tem potrošniku ni potrebno navesti razloga za svojo odločitev (cooling off period). V kolikor spletna trgovina ne seznani potrošnika s pravico do odstopa, ima ta pravico odstopiti od pogodbe 12 mesecev od dneva dejanskega prejema blaga. Potrošnik lahko odstop sporoči na posebnem obrazcu. Tega mora zagotoviti spletna trgovina ali pa mora potrošnik podati nedvoumno izjavo, iz katere jasno izhaja, da odstopa od pogodbe.

Obenem mora potrošnika opozoriti, da prejeto blago vrne ali izroči podjetju oziroma osebi, ki jo spletna trgovina pooblasti za prevzem blaga, in sicer mora potrošnik to storiti nemudoma oziroma najpozneje v 14 dneh od obvestila o odstopu od pogodbe.

Potrošnik mora biti s strani spletne trgovine seznanjen z dejstvom, da mu je v primeru odstopa od pogodbe in vračila blaga spletna trgovina dolžna vrniti plačano kupnino. In to nemudoma ali pa najkasneje v 14 dneh od dneva obvestila o odstopu. Velja, da lahko pri prodajnih pogodbah podjetje zadrži vračilo prejetih plačil do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj. Razen če spletna trgovina ponudi možnost, da samo prevzame vrnjeno blago.

Spletna trgovina mora potrošniku pojasniti tudi, da potrošnik v zvezi z odstopom od pogodbe krije samo stroške vračila blaga. Razen če te stroške krije spletna trgovina ali če spletna trgovina predhodno ne seznani potrošnika, da ga bremeni ta strošek.

Kako v spletni trgovini pravno pravilno uporabiti popuste in izvesti razprodaje preberite v članku Spletna trgovina in popusti.

Kdaj potrošnik ne more odstopiti od pogodbe?

Razen če sta se spletna trgovina in potrošnik dogovorila drugače, slednji nima pravice do odstopa od pogodbe:

- pri pogodbah o:

  • o blagu ali storitvah, katerih cena je odvisna od nihanj na trgih, na katera podjetje nima vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe;
  • o blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam;
  • o blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe;
  • o opravljanju storitev, če podjetje pogodbo v celoti izpolni ter se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ko jo podjetje v celoti izpolni;

- pri pogodbah o:

  • o dobavi zapečatenih avdio- ali videoposnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dostavi odprl varnostni pečat;
  • o dobavi časopisov, periodičnega tiska ali revij razen pri naročniških pogodbah za dobavo takih publikacij;
  • o dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odprl pečat;
  • o dobavi blaga, ki je zaradi svoje narave neločljivo pomešano z drugimi predmeti;
  • o dobavi alkoholnih pijač, katerih cena je dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe in ki se lahko dostavijo po 30 dneh, njihova dejanska vrednost pa je odvisna od nihanj na trgu, na katera podjetje nima vpliva;

- pri pogodbah:

  • sklenjenih na javnih dražbah;
  • pri katerih je potrošnik izrecno zahteval obisk podjetja na domu zaradi izvedbe nujnega popravila ali vzdrževanja. Če podjetje pri takem obisku opravi še dodatne storitve, ki jih potrošnik ni izrecno zahteval, ali dostavi blago, ki ne predstavlja nadomestnih delov, nujno potrebnih za vzdrževanje ali popravilo, ima potrošnik za navedene dodatne storitve in blago pravico do odstopa od pogodbe;
  • o nastanitvi, ki ni namenjena stalnemu bivanju, prevozu blaga, najemu vozil, pripravi in dostavi hrane, ali storitvah za prosti čas, pri katerih se podjetje zaveže, da bo izpolnilo svojo obveznost ob točno določenem datumu ali v točno določenem roku;
  • o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je opravljanje storitve začelo na podlagi potrošnikovega izrecnega predhodnega soglasja in s privolitvijo, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe.

Spletna trgovina lahko potrošnika opozori tudi na okoliščine, v katerih potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe. To je npr. zamuda roka za odstop, poškodovana embalaža, uporabljeno blago itd. Potrošnik lahko tudi odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga. In sicer, če je zmanjšanje vrednosti posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev narave ali pa lastnosti delovanja blaga.

Spletni trgovini, ki ima urejeno vse, kar je našteto v članku, se ni potrebno bati obiska inšpektorja.

Viri:

  • Tržni inšpektorat Republike Slovenije
  • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
  • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu
  • Zakon o varstvu potrošnikov
  • Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne




Sorodni članki

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov