Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Avstrija - kljub bližini zahteven trg

Številka 36-2014 | Področje: Kažipot po globalnem trgu

Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 21. 8. 2014, Avtor: Franja Zagorc

Le kdo ne pozna dunajskega valčka, belih strmin v zasneženih Alpah, Mozartove glasbe in sladkih dobrot na čelu s slovito Sacher torto? Vse to je Avstrija, naša severna soseda. A ne le to – Avstrija je tudi trg, ki ponuja veliko priložnosti za slovenske podjetnike. Že zdaj velja za eno naših najpomembnejših trgovinskih partneric, kar pa ne pomeni, da je poslovanje na avstrijskem trgu enostavno.

Trenutno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo

Avstrija je tretja najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Statistični podatki kažejo, da se obseg blagovne menjave med državama povečuje – lani je v primerjavi z letom prej narasel za okoli 50 milijonov evrov in dosegel 4,36 milijarde evrov, kolikor je približno znašal pred izbruhom zadnje svetovne finančne krize.

Slovenski izvoz v Avstrijo je lani dosegel 1,84 milijarde evrov, kar je 6,5 odstotka več kot leto prej. Slovenija vseeno beleži precejšen primanjkljaj v trgovinski menjavi z Avstrijo. Med avstrijskimi zveznimi deželami je naša največja partnerica Štajerska, s katero imamo presežek v medsebojni menjavi, sledita pa Zgornja in Spodnja Avstrija.

Podatki kažejo tudi, da vse več slovenskih podjetij odpira lastna podjetja v Avstriji. Po podatkih Austrian Business Agency (ABA) je bila Slovenija poleg Nemčije, Italije in Madžarske med prvimi štirimi državami, ki so v lani najbolj krepile investicijsko prisotnost prek odpiranja podružnic oz. podjetij v Avstriji. Zaznati je tudi povečanje opravljanja storitev slovenskih podjetij v Avstriji, zlasti na področju gradbeništva in montažnih del.

Slovenija  je prav tako  pomembna gospodarska  partnerica za avstrijska podjetja. Avstrijski izvoz v Slovenijo je lani znašal 2,52 milijarde evrov, kar je primerljivo z izvozom Avstrije na Slovaško. Avstrijska podjetja so prisotna v večini sektorjev v Sloveniji, Avstrija pa ostaja s 5,7 milijarde evrov največji tuji investitor v slovensko gospodarstvo.

V Sloveniji je skupaj približno 700 podružnic oz. podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom. Dejavna so zlasti na področju trgovine, v finančno storitvenem sektorju in v proizvodnji. Zanimiv je tudi podatek, da porabi Slovenija glede na število prebivalcev več avstrijskih proizvodov kot katerakoli druga država.

Priložnosti za poglobitev sodelovanja

Poslovne priložnosti je potrebno iskati tako v skupnih projektih v okviru nove evropske finančne perspektive 2014-2020 kot tudi v regionalnih povezavah. V teku so tudi aktivnosti za krepitev sodelovanja s posameznimi avstrijskimi zveznimi deželami.

Zanimivi sektorji za sodelovanje so:

  • logistika
  • industrija in obrt
  • okoljske tehnologije in obnovljivi viri energije
  • informacijsko-komunikacijske tehnologije
  • življenjske znanosti
  • kreativno gospodarstvo
  • turizem
  • prehranska industrija

Z Gospodarsko zbornico Zgornje Avstrije so nedavno potekali pogovori o možni krepitvi sodelovanja in organizaciji skupnih dogodkov. V Linzu bo letos potekala predstavitev Luke Koper, ki je za avstrijski trg najpomembnejše pristanišče. Poglobitev pristanišča v Kopru in nove investicije v infrastrukturo bodo zagotovo pripomogle k še večji uporabi Luke Koper s strani avstrijskih partnerjev. Največ potenciala je sicer v kontejnerskem prometu.

Priložnosti se kažejo tudi v okviru tesnejšega povezovanja s posameznimi univerzami, visokimi strokovnimi šolami, tehnološkimi parki, centri odličnosti in grozdi.

Glede turizma velja omeniti, da je Avstrija na drugem mestu po prihodu in nočitvah  turistov v Sloveniji. Zanimiv je predvsem termalni turizem, veliko potenciala pa je tudi na področju kongresnega turizma. Slovenija na tem področju razpolaga s precejšnjimi kapacitetami. Za avstrijske poslovne subjekte utegnejo biti zanimiva tudi vlaganja v slovenske  turistične objekte.

V obeh državah precej pozornosti namenjajo tudi spodbujanju podjetništva in start-up podjetij, zato si prizadevajo za povezovanje mladih podjetnikov. Konec maja je veleposlaništvo sodelovalo pri organizaciji uspešnega  poslovnega dogodka Inovativna lean start-up podjetja na Dunaju, katerega namen je bil izmenjava izkušenj s tega področja ter  povezovanje podjetij.

Posebnosti avstrijskega trga

Čeprav bi zaradi geografske in kulturne bližine avstrijskega trga kdo morda pomislil, da gre za trg, na katerem je enostavno poslovati, temu ni tako. Avstrijski trg je zahteven, podjetja pa se morajo na vstop na ta trg zelo dobro pripraviti in upoštevati standarde, veljavne poslovne običaje ter se držati pravil. To velja tudi za opravljanje storitev, kjer so v primeru kršitev kazni visoke.

Avstrijski trg je sicer majhen, naša severna soseda ima okoli 8,5 milijona prebivalcev, a zelo konkurenčen. Ker je kakovost produktov na avstrijskem trgu zelo visoka, morajo podjetja dobro vedeti, na katerem področju so dobra in kaj je prednost njihovega produkta. Pomembno je tudi znanje nemščine, še posebej v obrtništvu.

Glede na to, da se povečujejo povpraševanja slovenskih podjetij oz. podjetnikov po opravljanju storitev v Avstriji, je pomembno, da podjetja pravočasno pridobijo vse pomembne informacije.

Če gre za regulirano dejavnost, morajo slovenska podjetja pravočasno priglasiti opravljanje storitev pri pristojnem ministrstvu ter opraviti  priglasitev delavcev. Veleposlaništvo jim na prošnjo posreduje vse potrebne informacije. Koristno je, da so podjetja o tem obveščena že pred vstopom na trg, pri čemer to nalogo delno že opravljajo regionalne gospodarske in obrtno-podjetniške zbornice.

Avstrija je lahko prvi vstopni tuji trg, zlasti za manjša podjetja v obmejnih regijah. Aktivnosti na avstrijskem trgu je treba vedno izvajati na dolgi rok. Koristno je, da se podjetja najprej osredotočijo na eno ali dve zvezni deželi, saj se lahko pravila poslovanja razlikujejo. V določenih primerih je smiselna sektorska povezava več slovenskih podjetij in ponudnikov.

V določenih segmentih je avstrijski trg precej zaprt. Nizka je tudi vrednost javnih naročil, izvedenih v skladu z zakonodajo EU, poleg tega Avstrija redko razpiše čezmejna javna naročila. Slovenska podjetja se na avstrijskem trgu občasno srečujejo tudi z neplačili, veleposlaništvo pa poskuša v takšnih primerih posredovati v okviru svojih pristojnosti.

Glavne prednosti avstrijskega trga

Zaradi bližine, velike kupne moči, višje gospodarske rasti od povprečja članic EU, načeloma dobre plačilne discipline, urejenega trga in drugih prednosti avstrijski trg ostaja zelo zanimiv za slovenske poslovne subjekte. Mednarodni denarni sklad Avstriji za letos in prihodnje leto napoveduje 1,7-odstotno gospodarsko rast.

Gospodarska kriza Avstrije ni tako prizadela kot nekatere druge države v območju evra, poslovno okolje je stabilno in konkurenčno, za državo pa je značilna tradicija socialnega dialoga in partnerstva. V Avstriji je aktivnih približno 400.000 podjetij, imajo pa kar 250 t.i. skritih zmagovalcev, vodilnih podjetij na svetovnih trgih v posameznih tržnih nišah.

Avstrija ima dobro geografsko lego, saj leži v osrčju Evrope, zaposleni so zelo motivirani in produktivni, zagotavljajo, da je javna uprava učinkovita in hitra, nudijo davčne ugodnosti in subvencije za raziskave in razvoj ter investicije, delovno pravo pa je fleksibilno. Minimalne plače so denimo zagotovljene na podlagi kolektivnih pogodb.

Podjetja, ki že več let poslujejo na avstrijskem trgu, so večinoma zadovoljna s sodelovanjem in poslovnimi odnosi z avstrijskimi podjetji. Ocenjujejo jih kot zanesljive partnerje. V zadnjem času so na ministrstvu zabeležili tudi veliko povpraševanje glede zaposlovanja v Avstriji.

Koristne povezave:


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne


Nazaj

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov