Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Pripravništvo v kmetijski in živilski industriji Slovenije

Številka 17-2019 | Področje: Dodatek

8 0
Koristnost članka
8 oseb je članek označilo kot koristen.

Vir in informacije: SPOT Svetovanje Primorsko notranjske regije, Avtor: Alenka Volk Penko

Namen pripravništva je uvajanje v samostojno delo. Odgovore na posamezna vprašanja glede poteka pripravništva in delovnopravnega položaja pripravnika najdemo v 120. do 123. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, v nadaljevanju: ZDR-1), 124. člen ZDR-1 pa obravnava volontersko pripravništvo.

Pripravništvo po ZDR-1 ni več obvezno, zato lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o zaposlitvi za opravljanja pripravništva le v primeru, če ureja pripravništvo poseben zakon ali je določeno v zavezujoči kolektivni pogodbi.

Ena izmed takšnih je Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 24/2019 dne 12.4.2019. V veljavo stopi 1.5.2019. Pripravništvo ureja v poglavju Poskusno delo in pripravništvo in sicer v členih 12-16. »Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.« (1. odstavek 12.člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, v nadaljevanju: kolektivna pogodba).

Pripravnik je oseba, ki po zaključenem izobraževanju, začne opravljati pri delodajalcu dela, ki ustrezajo vrsti in stopnji oziroma ravni njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Slednje je še toliko bolj pomembno za osebe, ki v okviru programa izobraževanja za poklic v času šolanja niso imele praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljale delo v svoji stroki.

Pripravništvo traja od 6 do 12 mesecev, odvisno glede na stopnjo strokovne izobrazbe. Za dela, za katera se zahteva IV. in V. stopnja izobrazbe, traja pripravništvo največ 6 mesecev, za dela VI. stopnje izobrazbe 9 mesecev in za dela nad VI. stopnjo izobrazbe največ 12 mesecev.

S sklepom o podaljšanju pripravništva se pripravništvo lahko tudi podaljša in sicer v primeru opravičene odsotnosti pripravnika, če gre za dela IV. in V. stopnje in traja odsotnost najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje če traja odsotnost najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo, če traja odsotnost  najmanj 28 dni. Podaljša se za toliko časa kot je trajala opravičena odsotnost.

Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo s skrajšanim delovnim časom, pa se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša za tri mesece za IV. in V. stopnjo izobrazbe, za štiri mesece za VI. stopnjo izobrazbe in za največ šest mesecev za izobrazbo nad VI. stopnjo.

Na predlog mentorja se pripravništvo s sklepom o skrajšanju pripravništva  lahko skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

V času trajanja pripravništva mora delodajalec zagotavljati pripravniku, da se pripravlja na samostojno delo po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Delodajalec in delavec, ki opravlja pripravništvo, pa že pred nastopom dela, v pogodbi o zaposlitvi dogovorita način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Ob zaključku pripravniške dobe mora pripravnik opraviti pripravniški izpit, ki obsega preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je usposabljal. Izpit opravi pred posebno komisijo, ki šteje najmanj tri člane. Ti imajo najmanj enako stopnjo oziroma raven strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Pri delu komisije sodeluje tudi mentor, vendar ni član komisije.

Pripravnik opravi pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe.

V zvezi s tem je potrebno opozoriti še na 26.člen ZDR-1, ki taksativno našteva primere, v katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave. Ena izmed takšnih  je zaposlitev pripravnika za nedoločen čas pri delodajalcu, pri katerem je opravljal pripravništvo.

Plačo v času pripravništva ureja 141. člen ZDR-1 in sicer ima pripravnik pravico do osnovne plače v višini najmanj 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu za katero se usposablja. Slednja pa za  poln delovni čas ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, kajti tudi za pripravnika veljajo določila Zakona o minimalni plači (ZMinP).

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne




Sorodni članki

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov