Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Dohodnina, prispevki za socialno varnost in regres za letni dopust - kaj prinašajo predvidene spremembe?

Številka 16-2019 | Področje: Predpisi

5 0
Koristnost članka
5 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 10. 4. 2019, www.findinfo.si, Avtor: Irena Kamenščak

Na spletni strani Državnega zbora RS je objavljen vladni predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini z dne 28. 3. 2019 (trenutno na portalu državnega zbora poimenovan ZDoh-2V). Gre za vladni predlog spremembe dohodninske zakonodaje, ki temeljito prenavlja dohodninsko obravnavo regresa za letni dopust. To spremembo dopolnjuje tudi vladni predlog Zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 28. 3. 2019 (trenutno na portalu državnega zbora poimenovan ZPIZ-2G). Ta prinaša spremembe pri obremenitvi regresa za letni dopust z vidika prispevkov za socialno varnost. Obe zakonski spremembi bosta v Državnem zboru RS obravnavani po nujnem postopku.

In kaj prinaša predlog spremembe ZDoh-2V? Predvsem razbremenitve obdavčitve regresa za letni dopust z dohodnino. V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja naj se ne bi všteval znesek regresa za letni dopust, če gre za regres za letni dopust, ki je določen kot pravica delavca iz delovnega razmerja v skladu z zakonom ali če gre za vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ta je npr. na dan priprave prispevka znašala 1.729,15 EUR bruto. Ta znesek bi bil torej danes, glede na obravnavi predlog zakonodajne spremembe, lahko delavcu izplačan brez obremenitve z akontacijo dohodnine. Pri izplačilu bo delodajalec moral upoštevati zadnji objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije.

Zelo pomembna dikcija predvidene dohodninske spremembe je, da mora iti za regres za letni dopust, ki je določen kot pravica delavca iz delovnega razmerja v skladu z zakonom. Samo če gre vsebinsko za takšen dohodek bodo zanj veljala posebna (ugodnejša) dohodninska pravila. Pri določanju pravice iz delovnega razmerja bodo delodajalci morali spoštovati pravila veljavnih zakonov (v osnovi torej veljavnega ZDR-1), pri čemer bo predvsem pomembno ali ima delavec pravico do sorazmernega regresa za letni dopust ali do celotnega. Če bi npr. delodajalec delavcu, ki mu pripada sorazmerni regres za letni dopust, izplačal celotni regres za letni dopust, bi moral od »preveč« izplačanega dela regresa za letni dopust obračunati in plačati obvezne dajatve. V tem primeru bi tako obveznost obračuna in plačila akontacije dohodnine prišla v poštev še predenj bi bil presežen prag 100 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji.

Predlog spremembe ZDoh-2V postavlja še naslednja spremenjena pravila glede dohodninske obravnave regresa za letni dopust:

  • Predviden je posebni režim za zniževanje davčne osnove preseže od dohodnine oproščeni del dohodka. V teh primerih bo del regresa za letni dopust, ki preseže oproščeni del dohodka (torej le razlika) obdavčen z dohodnino, davčna osnova pa se bo določila na način, da se obdavčljiv del dohodka zniža za plačane prispevke za socialno varnost, ki bremenijo delavca, vendar le za tiste prispevke, ki se nanašajo na dohodek, ki se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delavca.
  • Na ravni letne dohodnine je izrecno določeno, da se v letno davčno osnovo regresa za letni dopust všteje vsota regresa za letni dopust, ki presega 100 % povprečne plače v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, zmanjšana za prispevke za socialno varnost, ki jih lahko upošteva za znižanje davčne osnove.
  • Če bo delodajalec regres za letni dopust izplačal v dveh ali več delih, bo ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovil celotno višino regresa za letni dopust, ki se všteva v delavčevo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in takrat izvršil izračun akontacija dohodnine (po povprečni stopnji) ter poračun morebiti že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov regresa za letni dopust.
  • Predlog ZDoh-2V določa tudi, da če zavezanec (torej delavec) ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja upošteva izvzem regresa iz obdavčitve, da o tem obvesti delodajalca. V takšnem primeru delodajalec obračuna obvezne dajatve od celotnega zneska regresa za letni dopust. Ta določba je namenjena predvsem situacijam, ko ima delavec v koledarskem letu več delodajalcev in pričakuje, da bo znesek vseh izplačanih regresov s strani različnih delodajalcev presegel 100  povprečne plače v Republiki Sloveniji. V takšnih primerih se torej delavcu da možnost, da od izplačevalca (enega delodajalca) zahteva obračun obveznih dajatev že na mesečni ravni.

Predlogu ZDoh-2V je »pridružen« tudi predlog ZPIZ-2G, ki postavlja prenovljena pravila glede obremenitve regresa za letni dopust s prispevki za socialno varnost. Glede na besedilo predloga spremembe ZPIZ-2G, se bodo prispevki za socialno varnost od regresa za letni dopust plačali samo v primeru, da se delavcu izplača regres za letni dopust, v višini, ki presega 100 % povprečne plače v Republiki Sloveniji. Tudi v tem primeru se gleda zadnja objavljena bruto mesečna povprečna plača v Republiki Sloveniji. Če se od regresa za letni dopust ne bo plačala akontacija dohodnine se ne bodo obračunali in plačali tudi prispevki za socialno varnost (vsi).

Oba predloga spremembe zakonodaje (tako ZPIZ-2G kot ZDoh-2V) vsebujeta tudi določbe, ki se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2019 do začetka veljave obeh sprememb. Če so delodajalci že izplačali regres za letni dopust v letu 2019 in pri tem glede plačila akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost upoštevali »stara« pravila, bodo te »preveč« plačane obvezne dajatve vrnjene delavcu oziroma delodajalcu po uradni dolžnosti. Za ta namen torej delodajalec ne bo popravljal že oddanih obračunov dohodka (torej REK-1 obrazcev za regres), ampak bo FURS najkasneje do 30. 6. 2019 izdala odločbo, s katero bo ugotovila, da se »preveč« plačana akontacija dohodnine vrne delavcu (vračilo bo torej izvedeno direktno delavcu s strani FURS) oziroma da se preveč plačani prispevki za socialna varnost vrnejo delavcu (tisti, ki so bili obračunani in plačani v njegovo breme) ali delodajalcu (tisti, ki so bili obračunani in plačani v breme delodajalca). Zavezancem za ta vračila obresti ne pripadajo.

V trenutku priprave tega prispevka gre zgolj za predlog spremembe zakonodaje. Ko bo predlog sprejet in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije je potrebno preveriti ali je končna vsebina sprejetih zakonskih novosti enaka vsebini predloga oziroma ali so tekom zakonodajnega postopka predloga še kaj spreminjali / popravljali.


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne




Sorodni članki

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov