Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Letni dopust

Številka 08-2019 | Področje: Predpisi

10 0
Koristnost članka
10 oseb je članek označilo kot koristen.

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 13. 2. 2019, www.findinfo.si, Avtor: Lilijana Obradovič, specialistka za delovno pravo

Delodajalec mora vročiti obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019 najpozneje do 31. marca. Obvestilo mora biti vročeno v pisni obliki, lahko je vročeno tudi preko elektronskega naslova, če gre za elektronski naslov, katerega uporabo delodajalec zagotavlja delavcu, ali če je delavec podal delodajalcu soglasje za uporabo službenega elektronskega naslova.

Če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi po tem datumu, je prav, da delavca o trajanju letnega dopusta v prvem koledarskem letu zaposlitve obvesti ob sklenitvi delovnega razmerja.

Število dni letnega dopusta

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Za natančno odmero letnega dopusta je potrebno preveriti vse zgoraj naštete akte. Če v nobenem od teh aktov ni določil o dodatnih dnevih letnega dopusta in vašega delodajalca res ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem se dopust odmeri le na podlagi zakona o delovnih razmerjih.

Do letnega dopusta imajo pravico vsi zaposleni delavci, ne glede na to ali so zaposleni za določen ali nedoločen čas in ne glede na to ali so zaposleni za polni ali krajši delovni čas.

Po zakonu o delovnih razmerjih delavcu pripada najmanj štiri tedne dopusta, koliko dni pa je odvisno od števila delovnih dni v tednu.

ZDR-1 zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (159. člen). To pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni.

Poleg tega ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere osebnih okoliščin, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta:

  • status starejšega delavca po 197. členu,
  • invalid ali delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro,
  • delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,
  • delavec z otrokom do 15 let starosti,
  • delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti po 194. člen ZDR-1.

Daljše trajanje letnega dopusta se v skladu z določbo 160. člena ZDR-1 lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

Pridobitev pravice

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta.

V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. S to določbo je zakon uveljavil t.i. pravilo sorazmernosti trajanja letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri posameznem delodajalcu.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je v skladu z drugim odstavkom 161. člena ZDR-1 vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu.

Tako v primeru, ko se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, kot v primeru, da po prenehanju delovnega razmerja ne bo sklenil nove pogodbe o zaposlitvi, se lahko izpostavi še vprašanje glede (sorazmernega dela) letnega dopusta za zadnji mesec, ko delavec ne bo zaposlen celotni mesec oziroma mesec, v katerem delavec menja zaposlitev, in sicer ali je kot najmanjšo enoto treba upoštevati celotni mesec zaposlitve ali lahko pravilo sorazmernosti uporabimo za izračun sorazmernega dela dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen celotni mesec. Ob dejstvu, da spremenjena zakonska ureditev v zvezi z letnim dopustom sledi t.i. pravilu sorazmernosti pri izračunu deleža letnega dopusta, bi bilo primerno, da se to pravilo v praksi uveljavi v celoti, kar pomeni, da se izračuna tudi sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti oziroma bo menjal zaposlitev. V primeru menjave zaposlitve (oziroma delodajalca) med mesecem je potrebno izhajati iz osnovnega pravila, da je vsak delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu. Ob tem pa velja dodati, da se v skladu s tretjim odstavkom 161. člena ZDR-1 pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Upoštevaje navedeno stališče, ki je tudi uradno stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je torej treba za mesec v katerem delavcu preneha delovno razmerje, prav tako izračunati sorazmerni del dopusta (npr., da je to 25. februar (za 25 dni) – 1/12 letnega dopusta delimo z 28 in množimo s 25).

Izraba letnega dopusta

Letni dopust delavec izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevajoč njegove družinske obveznosti (prvi odstavek 163. člena ZDR-1).
 
Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR-1 pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna (prvi odstavek 162. člena ZDR-1). Delodajalec lahko zahteva od delavca, da načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto (drugi odstavek 162. člena ZDR-1).

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek letnega dopusta pa (če se za prenos dogovori z delodajalcem) do 30. junija naslednjega leta (tretji odstavek 162. člena ZDR-1), sicer velja pravilo, da je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta.

Delodajalec je torej dolžan zagotoviti delavcu izrabo letnega dopusta, delavec pa je dopust dolžan izkoristiti. Prenos dopusta v naslednje leto (brez dovoljenih izjem) ni mogoč, prav tako ni mogoče, da bi se delavec letnemu dopustu odpovedal ali se dogovoril za denarno nadomestilo namesto koriščenja. Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen (164. člen ZDR-1).

Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje in ima v prvem letu krajše obdobje zaposlitve, s tem pa v tem koledarskem letu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko v naslednjem koledarskem letu izrabi celotni letni dopust že na začetku tega koledarskega leta (bodisi celotni letni dopust, če bo zaposlen celotno koledarsko leto, bodisi sorazmerni del, če ne bo zaposlen celotno koledarsko leto pri tem delodajalcu) - šesti odstavek 162. člena ZDR-1. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Izjeme pri izrabi

Če delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka letnega dopusta ni mogel izrabiti, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta (četrti odstavek 162. člena ZDR-1).

V skladu z ureditvijo Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu ter določbo 160. člena ZDR-1 se letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le "cele" delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

Ko ima delavec več zaposlitev za krajši delovni čas, pri različnih delodajalcih, mu delodajalci odmerijo letni dopust vsak po svojih merilih, pri vseh pa mora imeti na podlagi zakona najmanj minimalni letni dopust (četrti odstavek 65. člena ZDR-1). Delodajalci morajo delavcu v tem primeru zagotoviti tudi sočasno izrabo letnega dopusta (tretji odstavek 66. člena ZDR-1).

Dodatni dnevi letnega dopusta

Določitev dodatni dni letnega dopusta je mogoče le, če delodajalca zavezuje branžna kolektivna pogodba ali ima sklenjen splošni akt, v katerem so navedeni kriteriji za pridobitev pravice do dodatnega letnega dopusta. Kolektivne pogodbe različno določajo kriterije za odmero dodatnih dni letnega dopusta. Enako velja tudi za splošne akte. Eden najpogostejših kriterijev je delovna doba delavca, pri čemer je lahko kot kriterij opredeljena skupna dosežena delovna doba delavca ali pa le delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Nadalje so možni kriteriji za dodatne dni letnega dopusta pogoji dela, kot so npr. delo ob nedeljah in praznikih, posebno težko, naporno ali zdravju škodljivo delo, delo v deljenem delovnem času, nočno delo, delo v izmenah in druge okoliščine.

Kdaj se šteje, da je kriterij za odmero letnega dopusta izpolnjen?

ZDR-1 glede zakonskih kriterijev za dodatne dni dopusta šteje, da so izpolnjeni, če so oziroma bodo izpolnjeni kadarkoli v tekočem letu, za katero se odmerja letni dopust. ZDR-1 nadalje določa samo, da imajo npr. starejši delavci pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Kdaj jih mora delodajalec delavcu priznati, pa je odvisno od določil kolektivne pogodbe, ki velja za posamezno dejavnost, in pravilnika o koriščenju letnega dopusta. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti npr. določajo: “Delavcu, ki izpolni zakonske kriterije za povečanje ali zmanjšanje letnega dopusta, se povečanje ali zmanjšanje upošteva pri odmeri v tekočem koledarskem letu.” Pri odmeri dopusta je tako vedno potrebno preveriti, kaj določa kolektivna pogodba, ki zavezuje posameznega delodajalca. Nekatere upoštevajo le izpolnjevanje kriterijev pred odmero letnega dopusta, druge pa izpolnjevanje kriterijev kadarkoli med tekočim letom, za katerega se odmerja letni dopust. Enako velja za določila internih aktov in pravilnikov.


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne




Sorodni članki

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov