Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Na finski trg s kakovostjo in vztrajnostjo

Številka 28-2014 | Področje: Kažipot po globalnem trgu

1 0
Koristnost članka
1 oseb je članek označilo kot koristen.

Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 26.06.2014, Avtor. Simona Grmek

Finska je večini poznana kot dežela savn ter domovina Božička in Nokie. Je država, ki se v mednarodnih raziskavah vselej uvršča na najvišja mesta po kakovosti izobraževanja in transparentnosti delovanja svojih institucij. In je dežela, kjer so po prepričanju mnogih doma dolge mrzle zime in hladni Finci.

Finska morda deluje neznana in oddaljena prav zato, ker imamo Slovenci s finsko kulturo manj stika kot z bližnjimi evropskimi sosedi. Pa vendar priložnosti za dvostransko gospodarsko sodelovanje in iskanje poslovnih partnerjev obstajajo na širokem segmentu področij:

  • informacijska in komunikacijska tehnologija
  • obnovljivi viri energije
  • čista tehnologija
  • lesnopredelovalna industrija
  • farmacija, zdravje
  • gradbeništvo
  • prehrambena industrija
  • turizem

Nekoč je veljalo, da Finska živi od gozdov, nato od Nokie, danes pa od storitev, ki predstavljajo kar 66 odstotkov BDP države. Toda vodilni proizvodni panogi ostajata tehnična industrija in visoka tehnologija. Čeprav je Nokia, nekoč vodilno podjetje na trgu mobilnih telefonov, le še senca nekdanje zgodbe o uspehu, pa Finska ostaja zanimiva za visokotehnološka podjetja in investicije v informacijsko panogo.

Na področju informacijske tehnologije Finska spodbuja razvoj in vlaganja v internet stvari, mobilne igre in velike podatkovne centre. Novembra se bo v Helsinkih že šestič odvijala mednarodna konferenca Slush, na kateri se bodo potencialnim mednarodnim vlagateljem predstavila tehnološka start-up podjetja.

V tehnološki panogi se je v zadnjem času pojavilo nekaj novih področij, ki na Finskem pridobivajo na veljavi in bi bila zanimiva tudi za slovenska podjetja, opozarjajo pri Team Finland, ki deluje v okviru finskega veleposlaništva v Ljubljani in zastopa finske interese v tujini. Izpostaviti velja čiste tehnologije, digitalno poslovanje (angl. digibusiness) in vseprisotne računalniške sisteme (angl. ubicomp) ter energetsko tehnologijo za cenejše obnovljive vire energije.

Finska lesnopredelovalna industrija, nekoč paradna panoga finskega gospodarstva, je v minulih letih doživela precej sprememb, a kljub temu ostaja eden vodilnih izvoznih sektorjev. Zadnja leta se razvija v smeri zelene gradnje in proizvodnje obnovljivih virov energije. Tudi v lesnopredelovalni industriji je visoka tehnologija vse bolj prisotna, med drugim pri proizvodnji surovih lesnih izdelkov, papirne in celulozne industrije ter proizvodnji embalaže kot tudi v pohištveni industriji.

V farmacevtski industriji sodelovanje med Slovenijo in Finsko že poteka. V letu 2013 so med najbolj izvažanimi slovenskimi proizvodi na Finsko prevladovali medicinski in farmacevtski proizvodi. Slovenska podjetja bi lahko bolje izkoristila tudi priložnosti na področju zdravja, saj gre za panogo, ki je na Finskem trenutno v razcvetu.

Finska prednjači pri izrabi obnovljivih virov energije

Tistim, ki iščejo poslovne priložnosti na področju izrabe obnovljivih virov energije, finski trg ponuja veliko možnosti. Finska potrebuje veliko električne energije tako za industrijo kot tudi za osebno porabo za ogrevanje med dolgimi zimami. Vlada uporabo obnovljivih virov energije spodbuja, zlasti biogoriv in vetrne energije. Finska po izrabi obnovljivih virov energije izstopa iz povprečja EU, saj že sedaj iz njih pridobi med 22 in 25 odstotkov energije, do leta 2020 pa želi ta delež povečati na 38 odstotkov.

V povezavi s tem velja omeniti velik razvojni potencial čiste tehnologije in z njo povezanih industrijskih procesov ter gospodarjenja z odpadki in odpadnimi vodami itd. V letu 2003 je finski sektor čiste tehnologije po podatkih nacionalnega programa Cleantech Finland beležil slabih 26 milijard evrov prihodkov in 5-odstotno letno rast.

V Helsinkih se bo gradilo

Na Finskem vlada tudi povpraševanje po podjetjih, ki ponujajo tehnološke rešitve na področju zelene gradnje. Od leta 2012 so namreč v veljavi strožji standardi glede energetsko učinkovitejše gradnje in obnove stavb. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih povpraševanje po tovrstnih gradbenih delih raslo, zlasti v glavnem mestu Helsinki.

Helsinki intenzivno vabijo tuje vlagatelje in podjetnike, saj želijo do leta 2020 postati eno od petih vodilnih evropskih središč za tuje investicije. Mesto ima 600.000 prebivalcev, širše območje prestolnice pa šteje 1,4 milijona ljudi. Po pričakovanjih mestnih oblasti naj bi se do leta 2021 v Helsinke priselilo 50.000 novih prebivalcev, z njimi pa bo naraslo tudi povpraševanje po novih stanovanjih, tako najemniških kot lastniških, kar daje veliko obetov gradbenemu sektorju.

V turizmu še neizkoriščen potencial

Čeprav se zdi, da leži finska prestolnica na obrobju Evrope, pa je Finska z letalskimi linijami dobro povezana tako s prestolnicami na zahodni kot vzhodni polobli. S Helsinki je prek finskega nacionalnega prevoznika Finnair v poletni sezoni z direktno linijo povezana tudi Ljubljana, kar bi veljalo izkoristiti pri okrepitvi sodelovanja na področju turizma, kjer državi še zdaleč nista izkoristili vseh možnosti.

Medtem ko je Slovenijo leta 2012 obiskalo slabih 14.500 finskih turistov, pa je bil obisk slovenskih turistov na Finskem zelo skromen. Tisti, ki so obiskali Slovenijo, so bili nad njo navdušeni, predvsem pa presenečeni, kako raznolika in prijetna je.

Fince zanima tuja kulinarika, radi poskusijo nove proizvode. Ob okrepljenem turizmu in večji prepoznavnosti Slovenije na Finskem bi v prihodnosti vsekakor veljalo predstaviti tudi slovenske proizvode.

Več

Finci na splošno cenijo kakovost, zato imajo visoko kakovostni izdelki večjo možnost, da se uveljavijo na trgu. Vendar pa ni dovolj zgolj poslati nekaj izdelkov, slovenska podjetja bi morala vložiti napore tudi v ustrezno promocijo. Vsekakor velja za predstavitev in poslovne stike izkoristiti različne sejme, kot je vinski ViiniExpo in sejem prehrane Gastro Helsinki, ki se vsako leto odvijata v finski prestolnici.

Na Finskem kontakt zgolj prek elektronske pošte ne zadostuje, pri navezovanju stikov s Finci je treba biti vztrajen in se prilagoditi finskemu okolju in navadam. Finci potrebujejo čas, preden se odločijo. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da na Finskem Slovenije ne poznajo dobro in so nezaupljivi, zato se je treba dobro predstaviti. Ko ti enkrat zaupajo, sodelovanje steče brez težav.

Finski potrošniki nakupujejo zelo premišljeno in veliko bolj kot najsodobnejši izdelek cenijo njegovo kakovost in funkcionalnost v povezavi s primerno cen. Finci dajejo prednost domačim blagovnim znamkam, mlajši od 40 let pa so bolj odprti tudi za tuje blagovne znamke.  Zgolj s ceno je na Finskem težko prepričati potrošnika, pomembna je tudi prepoznavna blagovna znamka.

Poslovno okolje pregledno, a konkurenčno

Finska se uvršča med najkonkurenčnejše in najmanj koruptivne države na svetu. Na obeh lestvicah v svetovnem merilu zaseda visoko tretjo mesto. Pri konkurenčnosti se izpostavlja izredno inovativno okolje, dobro in transparentno delovanje javnih ustanov ter dobro izobražena delovna sila, ki se je sposobna hitro prilagoditi spremembam.

Finska vladna agencija »Invest in Finland« spodbuja investicije in pomaga tujim podjetjem pri iskanju poslovnih priložnosti, prav tako pa nudi potrebne informacije pri ustanovitvi podjetja na Finskem. Postopek je enostaven, podjetje pa lahko ustanovi vsak, ki ima stalno bivališče v eni od držav Evropskega gospodarskega prostora. Najpogostejša oblika je družba z omejeno odgovornostjo (Oy), njena registracija traja od 1 do 3 tednov.

Finska vlada je s 1. januarjem 2014 znižala davek na dobiček podjetij s 24,5 odstotka na 20 odstotkov. Davek na dobiček iz kapitala znaša 32 odstotkov. Splošna stopnja davka na dodano vrednost (DDV) znaša 24 odstotkov, za določeno blago in storitve pa sta v veljavi znižani stopnji 14 in 10 odstotkov. Podjetja, katerih prihodki v obračunskem obdobju ne presegajo 8500 evrov, razen nekaterih izjem niso zavezana plačilu DDV.

Pri poslovanju na finskem trgu velja upoštevati velike razdalje in redko poseljenost sicer razmeroma velikega trga, zato je priporočljivo sodelovati s prodajnimi agenti, distributerji ali grosisti, ki s svojo prodajno mrežo pokrivajo celotno državo.

Dodatne informacije: Več poslovnih informacij najdete na spodnjih spletnih naslovih:


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne


Nazaj

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov