Prijavite se na brezplačni tedenski informativni bilten.

Pridružite se 40.000 zadovoljnim prejemnikom e-priročnika.

Prijavi se Priporoči vsebino prijatelju

Moj spletni priročnik

Skromno gospodarsko sodelovanje z Litvo bi lahko poglobili

Številka 23-2014 | Področje: Kažipot po globalnem trgu

Vir in informacije: http://www.izvoznookno.si/, 22. 5. 2014, Avtor: Franja Zagorc

Litva bo po načrtih 1. januarja 2015 kot 19. članica prevzela evro. Čeprav država, ki je glavni del privatizacije izpeljala takoj po neodvisnosti, v Slovenijo pa je v preteklosti izvozila kar nekaj uspešnih košarkarjev, načrtno privablja tuje investitorje, gospodarsko sodelovanje s Slovenijo ni razvito v zadovoljivi meri. Priložnosti za krepitev stikov je zato še veliko.

Izvedene reforme in skorajšnji prevzem evra

Čeprav se Litovci bojijo velikih podražitev, ki po izkušnjah drugih evrskih članic pridejo s prevzemom skupne evropske valute, se je naklonjenost evru zaradi rusko-ukrajinske krize v zadnjem času okrepila. Ob pogledu na ranljivost Ukrajine in moč Rusije se je med Litovci, kot kaže, vendarle okrepil občutek varnosti, ki ga prinaša evropska povezava.

Guverner litovske centralne banke je prepričan, da jim bo prevzem evra, kar bo Litva storila zadnja med baltskimi državami, koristil. Litovsko gospodarstvo naj bi postalo bolj konkurenčno, cene bo lažje primerjati z drugimi v območju evra, manj bo tudi špekulacij in valutnih tveganj.

Litva, izvozno usmerjena država z 2,9 milijona prebivalcev, bi morala evro prevzeti že leta 2007, skupaj s Slovenijo, vendar ji je za las spodletelo pri izpolnitvi kriterija glede višine inflacije. Pred krizo so beležili visoko gospodarsko rast, nato pa zdrsnili v globoko recesijo, ki jih je prisila v boleče reze in reforme.

Te že kažejo rezultate, saj beležijo eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi. Lani se je litovski bruto domači proizvod (BDP) zvišal za 3,4 odstotka, podobna rast pa se jim obeta tudi letos, ko naj bi dosegli predkrizno raven.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Litvo je skromno

Dvostranski odnosi med državama so dobri, odprtih političnih ali drugih vprašanj ni. Obe državi druži precej podobnosti - potranzicijski gospodarstvi, podobni pogledi na mednarodna vprašanja ... Iz tega izhaja tudi veliko priložnosti za sodelovanje, ki bi ga Slovenija želela okrepiti na vseh ravneh.

Na gospodarskem področju je za to veliko priložnosti. Blagovna menjava med državama je za zdaj zelo skromna, kljub temu pa je med baltskimi državami naša najpomembnejša trgovinska partnerica. Lani je blagovna menjava znašala dobrih 91 milijonov evrov, pozitiven znak pa je predvsem to, da se po padcu v letu 2010, ko je dosegla dobrih 67 milijonov evrov, spet krepi. Večino odpade na slovenski izvoz.

Med perspektivna področja sodelovanja med Slovenijo in Litvo sodijo:

  • okoljske tehnologije
  • energetika in energetska učinkovitost
  • biotehnologija
  • informacijske tehnologije
  • prehrambena industrija
  • gradbeništvo
  • turizem

Na zunanjem ministrstvu izpostavljajo, da se bo Litva lotila konkretne prenove omrežja za prenos električne energije, priložnosti pa se kažejo tudi na področju obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitih projektov (obnova stanovanjskih hiš v smeri energetsko učinkovitejših zgradb) ter izvoza energetskih merilnih pripomočkov in tehnologij za zbiranje ter shranjevanje CO2.

Na področju okolja se kažejo možnosti za izvoz opreme in znanj na področju okoljskih tehnologij, upravljanja z odpadki, pridobivanja energije iz odpadkov ter izvoz tehnologij in znanja za sortiranje in upravljanje z odlagališči odpadkov.

Za Slovenijo bi lahko bilo zanimivo tudi gradbeništvo. Litovska vlada, ki želi ustavi propad gradbenega sektorja, se je namreč odločila za vzpostavitev 1,2 milijarde dolarjev (okoli 900 milijonov evrov) vrednega programa za obnovo in izolacijo javnih in stanovanjskih zgradb v državi, kjer se kažejo priložnosti za slovenske dobavitelje, ki proizvajajo ter prodajajo energetsko učinkovite in izolativne materiale.

Predmet povpraševanja so praktično vsi izdelki, povezani z obnovo - barve, vrata, okna, sanitarna oprema, razsvetljava, izolacija, ogrevalni sistemi, orodja in stroji ...  

Glede prehrambene industrije velja omeniti, da je Litva neto uvoznica živilskih proizvodov. Povpraševanje je predvsem po pijačah, mesnih proizvodih, čaju in krmilnih žitih.

V primeru prodora na litovski trg velja razmisliti o vzpostavitvi "področnih pisarn" za pokrivanje tretjih trgov, saj je Litva dobra izhodiščna točka za Baltik in nekatere druge države z območja nekdanje Sovjetske zveze ter Skandinavijo, Slovenija pa po drugi strani za države z območja nekdanje Jugoslavije in srednjo Evropo.

Kakšno je litovsko poslovno okolje?

Litovci med razlogi, zakaj je vredno investirati v njihovo državo, izpostavljajo dobro izobraženo delovno silo. Več kot 90 odstotkov Litovcev ima srednjo oz. višjo ali visoko izobrazbo, približno toliko pa jih govori tudi vsaj en tuj jezik. Ponašajo se tudi s stroškovno konkurenčnostjo oz. nizkimi stroški poslovanja, dobro informacijsko-komunikacijsko platformo in infrastrukturo ter strateško lokacijo med vzhodom, zahodom in severom.

Tuje vlagatelje načrtno privabljajo s posebnimi gospodarskimi conami ter državnimi in zasebnimi industrijskimi parki. Gospodarskih con je sedem, nahajajo pa se v glavnih litovskih industrijskih centrih in številne ponujajo davčne ugodnosti. Imajo tudi pet centrov oz. dolin, v katerih povezujejo znanost, izobraževanje in podjetništvo ter tako spodbujajo razvoj novih tehnologij in produktov.

Litovci nudijo podporo na novo odprtim podjetjem, in sicer z brezplačnimi konzultacijami in poslovnim usposabljanjem (Enterprise Lithuania ponuja enoletno brezplačne poslovno svetovanje in usposabljanje za vsa novo nastala podjetja). Obstajajo tudi možnosti za dodelitev subvencij novim podjetjem s strani regionalnih občin ter subvencij v okviru strukturnih skladov EU. Finančne institucije s podporo države nudijo tudi mikrokredite za nova podjetja.

V raziskavi Svetovne banke Doing Business je Litva med 189 državami letos zasedla 17. mesto in za osem mest izboljšala uvrstitev iz leta 2013. Še posebej uspešni so na področju ustanavljanja podjetij (11. mesto) in prijave premoženja/nepremičnin (6. mesto).

Med slabostmi litovskega trga velja opozoriti na neučinkovito državno birokracijo, korupcijo in pomanjkanje preglednosti zakonodaje. Litva se teh težav zaveda in beleži napredek pri reševanju teh problemov. Večji problem litovskega trga postajajo tudi neugodni demografski trendi, kot so staranje prebivalstva in izseljevanje delovne sile ter tako krčenje domačega trga.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spodnjih spletnih naslovih:

Več o analizi učinkov prevzema evra na litovsko gospodarstvo najdete tukaj.


Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne


Nazaj

Zagotovite si

brezplačne podporne storitve za svoje podjetje

Pridružite se

hitro rastočim podjetjem v inovativnem okolju

bodite obveščeni

in se naročite na tedenski informativni bilten

Preglejte ponudbo

domačih javnih razpisov