Marko Šobota, Gama System - Kako se prebiti pred konkurenco
Krizni časi so najboljši za razvoj, takrat lahko pridobiš pomembno prednost v primerjavi s številnimi, ki začno varčevati vsevprek, je prepričan Marko Šobota iz Gama Systema.
Kriza je priložnost, da naredimo razvojni korak več od konkurence. Prepričani smo, da so krizni časi najboljši časi za razvoj. Tako pravi Marko Šobota, direktor Gama Systema, enega najinovativnejših slovenskih malih podjetij.
Kako ocenjujete poslovno okolje za inovativna mala in srednja podjetja?
Čeprav se zadnje čase krepi občutek, da je inovativnost zaželena in država podpira vrsto pomembnih projektov, kot je Slovenski forum inovacij (SFI), bi po lastnih izkušnjah težko rekli, da je poslovno okolje naklonjeno domačim inovativnim podjetjem.
Zakaj?
Prvič, verjetnost, da podjetje dobi sredstva za sofinanciranje razvoja inovativne softverske rešitve, je v obratnem sorazmerju z močjo inovacije! Člani komisije sprejemajo odločitve izključno na podlagi vloge, ocenjevalci ideje včasih sploh ne razumejo. Da bi ocenjevalci pred leti razumeli našo idejo, bi morali dobro razumeti problematiko upravljanja in varne hrambe elektronskih dokumentov in poznati najnovejša razvojna orodja. Prepričani smo, ne da bi jih podcenjevali, da člani komisije niso bili usposobljeni za kakovostno oceno vloge. Je pa, žal, njihova beseda dokončna. Mala in srednja podjetja so pri tem na slabšem kot velika, ki se jim praviloma verjame, mali pa se moramo nenehno dokazovati.
Drugič, trg je neverjetno nezaupljiv do domačih inovativnih rešitev. Bolj kot je rešitev inovativna in drugačna od konkurenčnih, večji je dvom o njej.
Kako je trg sprejel vaše rešitve?
Nekaj let smo dokazovali, da imamo inovativne, v prihodnost usmerjene rešitve. Poslovno smo se prebili šele, ko nam je uspelo na 1. in 2. SFI, na katerem je naš sistem za varno hrambo elektronskih dokumentov Gama System eArchive zmagal v kategoriji malih in srednjih podjetij, podjetje pa je bilo uvrščeno med deset najbolj inovativnih podjetij v Sloveniji. Pomembno je, da se je za nakup naših rešitev odločila vrsta pomembnih družb, med drugimi Pošta Slovenije, Eles, Elektronček in SIQ.
Kaj vas najbolj moti in kaj deluje najbolj spodbudno?
Najbolj moteče je, da so postopki pridobivanja razvojnih spodbud zelo formalizirani in zbirokratizirani. Imamo občutek, da se bolj podpirajo dobro pripravljene vloge kot dobre ideje. Red in birokracija pa gotovo nista lastnost inovatorjev. Birokracija je enaka za manjši in za velik projekt, ki tekmujeta na istem razpisu.
Razpisi zahtevajo vključevanje centrov znanja, univerz in inštitutov, kot da bi bili v podjetjih centri neznanja. V podjetjih vemo, da brez potrebnega znanja ni mogoče narediti tega, kar zahtevajo razvojni projekti.
Kolikšen delež prihodkov vlagate v razvoj, ga boste spremenili glede na slabšajoče se razmere na trgu?
Gama System je v vrhu razvojno intenzivnih podjetij. Načrt financiranja projekta se nam je sesul leta 2004, ko nam je ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo vlogo za razvojne spodbude. Naslednje leto pa nismo več izpolnjevali formalnega pogoja, dodane vrednosti na zaposlenega, ker smo minulo leto intenzivno razvijali projekt. Žal se razvoj kratkoročno pozna le na stroških. Razvojnih sredstev za dosežene rezultate minulega razvoja pa nam ministrstvo ni hotelo odobriti.
Kako ste projekt končali?
S svojimi lastnimi močmi. Razvijali smo ga že tri leta in vanj vložili veliko denarja in časa. Odločili smo se za dopoldansko delo na terenu, da smo zaslužili vsaj toliko, da je lahko razvojni tim delal tudi popoldne. Projekt smo pripeljali do tržnega proizvoda. Poslovni rezultati so bili temu primerni, več zmogljivosti, kot smo jih namenjali razvoju, bolj so se nam manjšali prihodki.
Danes žanjemo rezultate minulega dela in odločitev, saj nam prodaja programskih paketov Gama System eDocs in Gama System eArchive prinaša približno 80 odstotkov prihodkov; v minulih dveh letih smo prihodke več kot podvojili.
Kako boste ravnali v gospodarski krizi?
Zavedamo se kriznih razmer in pričakujemo, da se bodo še poslabšale, pa smo vseeno optimisti, gotovo nam ne bo tako hudo, kot je bilo v obdobju intenzivnega vlaganja v razvoj!
So pa prihajajoče razmere nevarna past, v katero se bo gotovo ujelo marsikatero podjetje. Tej pasti bi lahko rekli "krizno vodenje". To napada stroške vse povprek. Spomnimo se devetdesetih let in zapiranja oddelkov R & R v številnih podjetjih. Seveda je razvoj kratkoročno strošek. Neučinkovit razvoj je nepotreben strošek. Toda to, da je treba odpravljati nepotrebne stroške, nima prav nič s slabšanjem razmer, to bi morali početi tudi v najboljših časih.
Na poslabšanje gospodarskih razmer se bomo odzvali z razvojem. Priložnost imamo, da naredimo en razvojni korak več od konkurence ter še povečamo svojo prednost. Prepričani smo, da so krizni časi najboljši časi za razvoj. Takrat se pomembno razlikuješ od številnih, ki začno varčevati vsevprek.
Kako gledate na stroške za razvoj?
Na razvojne stroške gledamo kot na naložbo, ki ima večplastne pozitivne učinke. Prvič, dobro načrtovan in voden razvoj pripelje do novega proizvoda oziroma rešitve. Drugič, vlaganje v razvoj je izjemna motivacija za zaposlene in najmočnejše jamstvo, da vodstvo zaupa v perspektivo in razvoj podjetja. Pa še zaposleni se ukvarjajo s pametnimi stvarmi, kar gotovo vpliva na pozitivno razpoloženje v podjetju. Prepričani smo, da je tudi v teh časih treba vztrajati pri lastni viziji, izvesti nujne adaptacije sistema, pa vendar, prav v času recesije vztrajati pri razvoju.
Kako pomembna je inovativnost v panogi, v kateri delujete?
Delujemo v eni najbolj dinamičnih panog - v informacijski tehnologiji. Hitrost razvoja znotraj področja je izjemna. Vendar so nekateri kupci, na primer bančni sektor, zelo konservativni in se težko odločajo za zamenjavo programskih rešitev (razen nekaterih izjem, na primer nabava SIGME). Seveda je tudi te rešitve treba dodelovati, najmanj pa pošteno vzdrževati. Za to potrebujete ljudi, ki so pripravljeni delati na zastarelih tehnologijah. Ti ljudje so nadpovprečno plačani in tudi ta specializirana podjetja odlično poslujejo. Na našem področju dokumentnih sistemov organizacije še danes nabavljajo "imaging" rešitve in potem pišejo dokument v Microsoftovem Wordu, ga natisnejo in nato skenirajo, da lahko uporabijo rešitev za distribucijo dokumentov. Tudi tako se da preživeti, dokler je dovolj kupcev, ki takšne rešitve kupujejo.
Kakšna je vaša strategija?
Naše podjetje ima drugačno vizijo, strategijo in visoke cilje. Tej strategiji dosledno sledimo. Želimo biti vodilni, in ne sledilec, kar nam je v preteklosti uspevalo tudi uresničiti. Prvi v Sloveniji smo razvili spletne storitve .NET. Naše spletne storitve so uradno vključene v slovensko različico Microsoft Office 2003 in 2007. Prvi smo razvili pripomočke za Windows Visto in tako dalje. Smo redni razstavljavec na CeBIT v Hannovru, tudi letos smo se za to odločili, naši sodelavci predavajo na tehničnih konferencah in drugih dogodkih. Izvajamo projekte po naročilu za najbolj zahtevne naročnike (Pošta Slovenije, Mobitel, telekom Slovenije...). Začeli smo trženje v tujini, imamo partnerje v Rusiji, BiH in Sudanu.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Razvili smo celovito dokumentno linijo, ki podpira upravljanje in varno hrambo vseh vrst dokumentov, v celotnem življenjskem ciklu dokumenta. Gre za programska paketa Gama System eDocs in Gama System eArchive, ki se po funkcionalnostih in naprednostih kosata z najbolj poznanimi svetovnimi rešitvami. Gre v celoti za domačo rešitev, od ideje do uresničitve celotnega razvoja. Skratka, uživamo v ustvarjalnem delu, inovacija je naš način razmišljanja in delovanja, ki nam omogoča dosegati preboje, ki jih sicer dosegajo praviloma zelo velika IT-podjetja.
Kako naj vlada spodbuja tehnološki razvoj?
Nemudoma naj razbremeni gospodarstvo! To gotovo ne bo napačna poteza. Ne verjamemo v učinkovitost prerazporejanja državnih sredstev. Pa še aparat, ki to počne, veliko stane.
Vlada bi morala domisliti način učinkovitega in fleksibilnega spodbujanja tehnološkega razvoja. Vsako leto nas obiskujejo agencije, med drugim z Dunaja, iz Münchna, Cardiffa, in nas vabijo, naj preselimo podjetje k njim, ter vabilo utemeljujejo z vrsto prednosti za nas. Ni realnega razloga, da se tudi naša vlada ne bi bila sposobna domisliti modela za spodbujanje tehnološkega razvoja, pa tudi za privabljanje tujih podjetij v naš gospodarski prostor. Podobno bi lahko komunicirala z domačimi podjetji glede razvojnih spodbud. Paziti bo morala le, da ne nasede "prodajalcem" razvojnih projektov!
Projekti morajo biti konkretni, pripeljati morajo do nove rešitve in končnemu uporabniku prinašati dodano vrednost. Paziti bi tudi morala, da se naložbe ne podvajajo. Ne bi pa bilo slabo, če bi se dokončno izplačilo opravilo šele po uspešnem koncu projekta, celo uspešni uvedbi rešitve v prakso. Če bi banke opravljale selekcijo projektov med prosilci za premostitvena sredstva, bi jo najbrž opravile bolj kakovostno od komisij, ki to počno zdaj.
Konkreten primer?
Za dokazovanje gornjega modela je Gama System, d. o. o., prav primerna družba. Kljub dejstvu, da nismo dobili niti enega evra za sofinanciranje razvoja naše dokumentne linije, to je dokumentnega sistema Gama System eDocs in sistema varne hrambe elektronskih dokumentov Gama System eArchive (zmagovalec na 2. Slovenskem forumu inovacij v kategoriji MSP), smo končali razvoj s svojimi lastnimi sredstvi (predvsem lastnim časom, z delom brez urnika, ob sobotah in praznikih in podobno). Danes imamo na voljo svoji lastni, svetovno primerljivi rešitvi!
Če bi vedeli, da nas po uspešno končanem projektu čaka "nagrada", bi v projekt vključili več sodelavcev in ga končali v krajšem roku. Tako smo morali računati na to, da je rešitev treba prodati in da pridobivanje naročnikov običajno traja leto dni ali več. Na večji priliv denarja smo lahko računali šele po dveh letih, še zlasti, ker se je podjetje med razvojem finančno izčrpalo in ni moglo agresivno tržiti. Pomoč države bi delovala kot dober veter v že razpeta jadra.
Vir: Finance (17.3.2009), avtorici: Nataša Bolarič, Vera Avšič
